TOP Gradbeništvo

Les – novi stari gradbeni material prihodnosti?

Les je dražji, beton in opečni zidaki cenejši, po napovedih se bodo razlike v ceni gradnje znižale, lesene stavbe bodo višje, večje in pogostejše.

Izbor urednika

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Tretji sklop drugega tira bo stal slabe 204 milijone evrov
FINANCE
TOP Gradbeništvo
Učenci v Ljubljani zgradili Da Vincijev most
FINANCE
TOP Gradbeništvo
Na Brdu so izvedli srečanje buildingSMART International

Podporniki sporočajo

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Salonit Anhovo po novem omogoča virtualen ogled cementarne
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoPartner projekta Salonit Anhovo po novem omogoča virtualen ogled cementarne

Od zdaj naprej si lahko vsak, ki ga zanima delovanje in izgled cementarne Salonit Anhovo, to ogleda tudi prek spleta

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Izobraževanje strokovnjakov v asfalterski panogi
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoPodpornik projekta Izobraževanje strokovnjakov v asfalterski panogi

Predavali so o digitalizaciji, predpisih, trajnosti, hidroizolacijah na premostitvenih objektih in katere obremenitve vplivajo na vozišče.

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Sodobni trendi narekujejo pametno upravljanje razsvetljave
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoPartner projekta Sodobni trendi narekujejo pametno upravljanje razsvetljave

Z naprednimi rešitvami za upravljanje razsvetljave do manjše porabe energije in večjega udobja v poslovnih prostorih ter na javnih površinah.

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Strabag objavlja prosto delovno mesto
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoPodpornik projekta Strabag objavlja prosto delovno mesto
    
17.06.2022 11:00
Dopolnjeno: 06.07.2022 16:00
Čas branja: 8 min
Les – novi stari gradbeni material prihodnosti?
Dozidava ljubljanskega vrtca Kekec v CLT-tehnologiji, arhitektura Jure Kotnik Foto: MIRAN KAMBIČ

Najvišja lesena stavba na svetu je visoka 85,4 metra. Mjøstårnet, leseni poslovno-stanovanjski nebotičnik z 18 nadstropji, stoji v kraju Brumunddal na Norveškem. Zgrajen je iz lepljenega lameliranega lesa in križem lepljenih plošč. Vanj so iz 14 tisoč dreves vgradili približno 3.500 kubičnih metrov lesa. A kmalu ga bo prerasel lesen stanovanjski blok v Švici. V višino bo meril sto metrov. Lesene stavbe pa niso samo čedalje višje. So tudi tlorisno vse večje. In v njih že danes potekajo različni programi – od stanovanjskega in poslovnega do športnega. Slovenija ni izjema. V Mislinji stoji lesena športna dvorana, v Izoli večetažna poslovna stavba, pri vrtcih je les že skoraj pravilo.

Les se v gradbeništvu vse bolj uveljavlja. Večinoma se uporablja kot kompozit v obliki lepljenega lesa ali lesnih plošč. Vse bolj se tudi kombinira z drugimi gradivi, denimo z jeklom, ki ima podobne konstrukcijske lastnosti in podobno obnašanje v potresu. Uveljavlja se kot gradivo in tudi kot toplotnoizolacijski material. Prispeva k nižanju ogljičnega odtisa stavb. Omogoča skoraj neomejene možnosti oblikovanja. Z njim je mogoče objekte graditi tudi na slabše nosilnih tleh in na potresno ogroženih območjih. Zagotavlja večjo požarno odpornost stavb od »klasično« zidanih. Kje smo danes, kje je prihodnost uporabe lesa v gradnji objektov, kje so omejitve in kako jih premagati?

Gradnja z lesom je hitrejša, cena višja, a razlike se manjšajo

Gola primerjava nabavne vrednosti materiala gre v prid klasični zidani gradnji. Od tu pa ima lesena konstrukcija več prednosti, meni Matevž Vrhovnik, direktor Alfe Nature, podjetja, ki izvaja gradnjo lesenih objektov v CLT-tehnologiji. Da se vse vrti okoli trikotnika volumen materiala, cena/dobavljivost in okoljska ozaveščenost, pa pravi arhitekt Jure Kotnik, ki ustvarja z lesom. Eko sklad, denimo, javnim investitorjem že danes namenja najvišje finančne spodbude za gradnjo v lesu, še pove.

Pri gradnji največjega lesenega objekta v Sloveniji, poslovne stavbe podjetja Innorenew v Izoli, se je lesena konstrukcija izkazala kot cenejša, pove Vrhovnik. Lesena konstrukcija se predpripravi v tovarni, na gradbišču se stavba z manjšo ekipo delavcev postavi hitro. Poleg tega je zaradi vitkosti konstrukcijskih elementov možno doseči veliko boljše razmerje med bruto in neto površinami. To pomeni veliko prednost pri gradnji za trg. Pri cenovni primerjavi različnih načinov gradnje je napaka, upoštevati le ceno materiala.

Tomaž Pazlar, vodja Odseka za lesene konstrukcije pri Zavodu za gradbeništvo, pa poudarja, da je lesena konstrukcija lahko konkurenčna, ne pa nujno tudi cenejša od izvedbe z drugimi materiali. Glede na spremembe na trgu, ki smo jim priča v zadnjih letih, pravi, je podrobno stroškovno oceno gradnje težko dati kar povprek. Zagotovo pa je lesena gradnja hitrejša, saj je postavitev lesene nosilne konstrukcije tudi za večje objekte končana lahko v le nekaj dneh, še doda. In končno je tudi čas denar.

Kotnik tudi napoveduje, da se bo cenovna razlika med različnimi konstrukcijskimi sistemi vse bolj manjšala v prid lesu. V prihodnje se bo namreč vse bolj upošteval celoten cikel rabe energije in ogljičnega odtisa v stavbah. To utegne gradnjo z gradivi, katerih proizvodnja zahteva intenzivno rabo energije in s tem poslabša ogljični odtis stavbe, podražiti, podobno kot se to že dogaja v avtomobilski industriji. Posledično se pričakuje pocenitev gradnje objektov iz lesa.

Različni konstrukcijski sistemi

Pravzaprav je zavajajoče metati tri različne konstrukcijske sisteme lesene gradnje v isti koš, opozarja Matevž Vrhovnik. Okvirna konstrukcija se ponavadi uporablja pri gradnji manjših družinskih hiš z nezahtevno konstrukcijsko zasnovo. Skeletno konstrukcijo sicer največkrat uporabljajo pri manjših objektih, a se odlično izkaže tudi pri večjih stavbah v kombinaciji s CLT-paneli. Za večje objekte, predvsem tiste, ki imajo več etaž, pa je najprimernejša masivna lesena gradnja s paneli iz križno lepljenega lesa, predvsem zaradi odlične protipotresne odpornosti.

Tomaž Pazlar o masivni leseni gradnji pove tudi, da omogoča večjo svobodo pri arhitekturi, a je za enostavne zgradbe cenovno manj ugodna. Pri teh, tu se teorija in praksa strinjata, se najbolje izkaže okvirna konstrukcija. Tudi zaradi optimalne porabe lesa in dobrega izkoristka prostora, saj je toplotna izolacija v okvirju. A lahka konstrukcija je primerna le do štirih etaž, še pove Pazlar. Dobro izkoriščenost lesa poudari tudi pri skeletni konstrukciji.

Lesena konstrukcija ni jamstvo za energijsko učinkovitost stavbe

Ponavadi se lesena gradnja v javnosti enači z energijsko učinkovito gradnjo. Tu je treba ločiti med lesom kot konstrukcijskim materialom in toplotnoizolacijskimi materiali na osnovi lesa oziroma celuloze, opozarja Pazlar. Energijska učinkovitost se zagotavlja z izolacijskimi materiali, ne z materialom nosilne konstrukcije. Stavbo iz lesene nosilne konstrukcije lahko obdaja tudi toplotni ovoj iz sintetičnih ali mineralnih toplotnoizolacijskih materialov.

In tu je predvsem pomembna pravilna uporaba kombinacije različnih materialov. Nujno je preveriti zahteve glede gradbene fizike, predvsem paroprepustnosti, da bi preprečili nevarnost kondenzacije vodne pare v sami leseni konstrukciji in posledično njeno propadanje, poudarja Pazlar.

Dobre izkušnje s projektiranjem in izvedbo lesenih stavb

Glede na to, da tako projektanti kot izvajalci delajo tudi za zahtevne tuje trge, je znanja in izkušenj v Sloveniji dovolj, meni Kotnik. Precej še neizkoriščenega potenciala pa vidi predvsem v razvojnem delu in pri tehnologiji obdelave lesa. Večino križno lepljenih plošč namreč uvozimo iz Avstrije. Če bi imeli domače proizvajalce, bi lahko doma zadržali velik del dodane vrednosti. Prihranili bi tudi pri stroških transporta in dosegali druge s tem povezane finančne in socialne učinke.

Pazlar je previdnejši. Pravi, da je izobraževanje še vedno usmerjeno v klasično gradnjo in da znanja o gradnji z lesom projektanti in izvajalci predvsem pridobijo z delom v praksi. Ker lesene konstrukcije zahtevajo pozornost zlasti pri detajlih, ni nujno, da bo sicer usposobljen projektant gradbenih konstrukcij poznal vse specifične lastnosti gradnje z lesom. »Če bi se upoštevalo enostavno dejstvo, da je les trajen material – če je zaščiten pred vlago –, bi se rešilo veliko težav, ki jih srečujemo pri gradnji z lesom,« pravi Pazlar.

»Številni izvajalci se lotijo lesene gradnje, ker na prvi pogled deluje enostavna, hitra. So pa seveda načela, ki jih treba upoštevati in ne iskati bližnjic,« pa poudarja Vrhovnik. Treba se je zavedati, dodaja, da je vsaka faza enako pomembna ‒ od ideje in načrtovanja do izvedbe objekta, reševanja detajlov in predaje objekta naročniku. Pri Alfi Naturi, pravi, so stavili na celostno storitev gradnje s CLT-tehnologijo.

Pazlar opozarja tudi na primere dobre prakse iz tujine. Tam imajo proizvajalci lesnih kompozitov (na primer lepljenega lameliranega lesa, križem lepljenega lesa) poleg proizvodnje tudi svoje projektante in svoje izvajalce. Z zagotavljanjem popolne storitve ne ustvarjajo samo večje dodane vrednosti, ampak tudi zagotavljajo visoko kakovost storitve.

Uporabniki so zadovoljni, investitorji optimistični

Etažni lastniki stanovanj v domžalski večstanovanjski leseni stavbi Karantanika so po besedah Luke Kavke iz podjetja Alfa-int zadovoljni s stroški ogrevanja. Objekt s štirimi etažami in 20 stanovanji je bil postavljen leta 2020, energijo za ogrevanje pa zagotavljata dva kotla na sekance.

Čeprav je gradbeniška praksa trajnostne gradnje v segmentu športnih gradenj skromna, razveseljujejo dobre izkušnje uporabnikov športne dvorane v Mislinji. Primarno je bila dvorana namenjena potrebam osnovne šole. Zgrajena je bila leta 2018 in je v celoti izvedena v križno lepljeni leseni konstrukciji. Obratuje kot skoraj ničenergijska stavba, zdaj pridobivajo okoljski certifikat DGNB (sistem ocenjevanja trajnostne gradnje nemškega združenja za trajnostno gradnjo).

Tudi Kotnik pravi, da so investitorji vse bolj dovzetni za leseno gradnjo, razlogi pa se razlikujejo. Nekateri segmenti naročnikov posegajo po lesu zaradi celostne ekološke podobe podjetja. Ponekod postaja to skoraj že standard, na primer v vse bolj ekološkem turizmu. Pri zasebnih naročnikih prevlada predvsem bivalno udobje. Svoje dodajo še spodbude za zeleni preboj, pa tudi usmeritev države, ki je pri zelenem javnem naročanju znova predpisala 30-odstotno uporabo lesa v javnih stavbah.

Investitorji so relativno zadržani glede gradnje z lesom, se pa trendi tudi zaradi dobre prakse spreminjajo, zlasti pri stanovanjski gradnji. Spremembe so povezane tudi s tempom življenja, verjetno si težko predstavljamo, da bi gradili hiše tako kot naši starši oziroma dedje. Zlasti hitrost gradnje je poglavitna prednost, meni Pazlar.

Kje so meje za lesene stavbe?

Meje se premikajo s poglobljenim poznavanjem posebnosti lesa, s kombiniranjem lesa z drugimi materiali ter z obdelavami, ki izboljšujejo kakovost in obstojnost lesa. Stavbe zato postajajo vse bolj učinkovite, širi se nabor njihove uporabe, postajajo pa tudi vse višje in večje. Nekateri leseni objekti, denimo razgledni ali TV-stolpi, so že skoraj pri višini 200 metrov. »Napovedi segajo še precej višje in slej ko prej bodo zamisli tudi uresničene,« meni Kotnik.

Pazlar pa opozori, da nosilnost še zdaleč ni edino merilo pri načrtovanju visokih lesenih zgradb. Pogostokrat višino lesene stavbe omejuje zakonodaja z zahtevami varstva pred požarom. Tako navkljub temu, da CLT-tehnologija omogoča gradnjo precej višjih lesenih objektov kot skeletni ali okvirni sistemi, predpisi izvedbo marsikdaj tudi preprečijo. Slovenija zagotovo ima potencial v celoti verigi od razvoja in načrtovanja do končnih izdelkov. Ne gre pozabiti tudi multiplikativnih učinkov. Treba pa je paziti na pasti in kljub cenovnemu primežu pri leseni gradnji uporabljati le tiste materiale z oznako CE, ki izpolnjujejo zahteve standardov.

Prednosti lesa kot gradbenega materiala

Požarna odpornost. Les je sicer vnetljiv material, na splošno sodi v razred odziva na ogenj D. A les tudi pri daljši izpostavljenosti visokim temperaturam in ognju ohranja statično trdnost. S tem se podaljša čas varne evakuacije v primeru požara. Ustrezna požarna odpornost konstrukcije se lahko doseže s kemičnimi premazi ali nekaj centimetrov širšo nosilno steno oziroma z oblaganjem z mavčnimi ploščami.

Potresna odpornost. Potresi v preteklosti so pokazali, da so se lesene zgradbe dobro obnesle v primeru potresov. Lesena konstrukcija je načeloma lažja, ima sposobnost sipanja energije v kovinskih spojih. Poleg tega je les bolj duktilen, bolj prožen in prenaša večje deformacije, ne da bi se zlomil. To omogoča boljše konstrukcijske reakcije ob potresu.

Subjektivno počutje uporabnikov. Bivanje v leseni zgradbi je subjektivno bolj prijazno do človeka, ne glede na to, ali je uporabljen les ali lesni kompoziti. Pri zadnjih je delež nevarnih snovi, ki običajno izvirajo iz lepil, za človekovo zdravje zanemarljiv.

Okoljski vidik. Z okoljskega vidika je gradnja z lesom sprejemljivejša, kar potrjujejo tudi analize življenjskega cikla (LCA). Les je edini gradbeni material, ki za svoj nastanek potrebuje le sončno energijo in vodo. Ker drevesa pri svoji rasti porabljajo in shranjujejo ogljikov dioksid, imajo lesene gradnje enega od najboljših indeksov toplogrednih plinov. Lesene CLT-objekte je enostavno reciklirati. Leseni ostanki ter »smeti« pri proizvodnji CLT-panelov in podobnih polizdelkov se predelajo v pelete za ogrevanje.

Trajnost. Les kot obnovljiv gradbeni material, ki ga imamo v Sloveniji dovolj, je glede na ti dve merili v absolutni prednosti pred preostalimi.

.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

AGROBIZ
Agro HI-tech
Ste za žganje iz grče lesa?
Agrobiznis
Agro HI-techBiserka Povše Tašić Ste za žganje iz grče lesa? 1

Hi-tech klepet: Pogled na uporabo lesa z vidika biogospodarstva in sodobnih tehnologij

FINANCE
Subvencije
Mizarji lahko za razvoj novih proizvodov dobijo do 50 tisoč evrov subvencije
Subvencije
SubvencijeTeja Grapulin Mizarji lahko za razvoj novih proizvodov dobijo do 50 tisoč evrov subvencije

Prednost bodo imeli inovativni projekti, ki imajo trg in pripomorejo h krožnemu gospodarstvu

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Supertanke toplotne izolacije – je prihodnost v aerogelu, vakuumskih panelih in reflektivnih folijah?
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoNataša Jančar Supertanke toplotne izolacije – je prihodnost v aerogelu, vakuumskih panelih in reflektivnih folijah?

Na slovenskem trgu so tudi supertanki toplotnoizolacijski izdelki, ki izolirajo precej bolj od običajnih. Ne glede na prednost vitkega toplotnega ovoja stavb pa se skoraj ne uporabljajo. Za mnenje o teh izdelkih smo povprašali investitorje, izvajalce, projektante, energetske svetovalce in Eko sklad.

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Kako prijazno bo leto 2024 za evropske gradbince?
PRO
TOP Gradbeništvo
Revija gradbeništvo
TOP GradbeništvoRedakcija Gradbeništvo Kako prijazno bo leto 2024 za evropske gradbince? (PRO)
FINANCE
Nepremičnine
Lahko višje gradbene cene zavrejo gradnjo stanovanj?
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec Lahko višje gradbene cene zavrejo gradnjo stanovanj? 13

Razvijalci stanovanjskih projektov, gradbinci in inženirinška podjetja napovedujejo, da lahko gradnja stanovanj v Sloveniji opeša.

AGROBIZ
Agro HI-tech
Moja kišta za več lastne zelenjave
Agrobiznis
Agro HI-techBiserka Povše Tašić Moja kišta za več lastne zelenjave

Do treh inovacij na domači terasi

Moje finance
Nakup
Montažne hiše v času visoke inflacije: hitrost gradnje je močan adut
Moje finance
Pameten nakupNataša Jančar Montažne hiše v času visoke inflacije: hitrost gradnje je močan adut

Čas je denar, zlasti ko inflacija narašča. Če ne gradimo hitro in pametno, tvegamo, da se bo gradnja podražila, prihranki razvrednotili, posojilo preseglo naše zmožnosti. Na ta tveganja pa lahko vplivamo. Skrivnost je v čim hitrejši gradnji. Najhitrejša je tipska montažna hiša na ključ.

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Kako prijazno bo leto 2024 za evropske gradbince?
PRO
TOP Gradbeništvo
Revija gradbeništvo
TOP GradbeništvoRedakcija Gradbeništvo Kako prijazno bo leto 2024 za evropske gradbince? (PRO)