S 53 glasovi za in nobenim proti so poslanci ocenili, da je vladni predlog zakona o digitalizaciji zdravstva primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog so podprli poslanci Svobode, SD, Levice in NSi, v SDS pa so bili vzdržani. Predlog zakona bi po zagotovilih predstavnikov vlade poskrbel za večjo transparentnost v zdravstvu.
"Pred vami je zakon, ki predstavlja temelj digitalne transparentnosti javnega zdravstva," je poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Po načrtih bi zakon začel veljati s 1. januarjem, ko bi morali vsi izvajalci zdravstveno dokumentacijo posredovati v enotni informacijski sistem. Podatki so zdaj namreč razpršeni med tremi bazami, nad katerimi bdijo ZZZS, NIJZ in zdravstveni izvajalci. Po ministrovih besedah bi zakon vpeljal enotni eKarton, kjer bi bili vsi podatki zbrani na enem mestu.
Na ministrstvu sicer polno implementacijo zakona pričakujejo do začetka leta 2026. Zakon med drugim predvideva tudi vzpostavitev gospodarske družbe v državni lasti, ki bo vzdrževala in razvijala centralni elektronski zdravstveni sistem ter zagotavljala strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti.
V koaliciji, kjer predlog zakona podpirajo, so poudarjali, da bi zakon za bolnika pomenil večjo varnost njegovih podatkov, za izvajalce zdravstvenih storitev kadrovske razbremenitve, za načrtovalce zdravstvenega sistema pa pregled nad zmogljivostmi in izkoriščenostjo zdravstvenega sistema.
Enotno zbiranje zdravstvene dokumentacije v e-kartonu bo omogočilo tudi kakovostnejšo zdravstveno obravnavo, bolnikom pa ne bo več treba tiskati izvidov ali fotokopirati zdravstvene dokumentacije, je izpostavila Tamara Kozlovič iz Svobode. "Bolnik ne more biti v središču, če je potisnjen na rob, kjer mu je dodeljena vloga poštarja za lastne osebne podatke," je poudarila Bojana Muršič iz SD. V nadaljnji obravnavi je pričakovati še mnenje Informacijske pooblaščenke, ki ga bo treba upoštevati, je napovedala.
Kateri so glavni pomisleki?
Model z gospodarsko družbo po njenih besedah sproža mnogo pomislekov, zato so v SD že med koalicijskim usklajevanjem zakona vztrajali pri vključitvi številnih varovalk, ki bi preprečile morebitne zlorabe in komercializacijo osebnih podatkov bolnikov.
Kot je pojasnil Miha Kordiš iz Levice, so bila koalicijska usklajevanja glede gospodarskega podjetja, ki bi ga uvedel zakon, precej intenzivna. Med njimi so se dogovorili tudi za klavzuro, da podjetje ne bo najemalo zunanjih izvajalcev za izvajanje rednega dela, ker da je potreben in dobrodošel precendens.
Financiranje gospodarskega podjetja je predvideno iz sredstev ZZZS, po mnenju Kordiša pa bi projekt digitalizacije, ki da sodi med investicije, moral financirati državni proračun. "Zavarovanci v tej državi ne zbiramo svojih sredstev zato, da se bodo kupovali serverji," je dejal.
Ob tem je poudaril, da ključni problem slovenskega zdravstva niso zgradbe in organizacija informacijske podpore, pač pa privatizacija, ki "napada naše zdravstvo in ustvarja čakalne vrste".
Opozicija: predlog ni optimalen
V opoziciji prizadevanja za digitalizacijo zdravstva podpirajo, saj da trenutna zakonodaja, ki izhaja še iz časov pred epidemijo covida-19, ni ustrezna. Zato nadaljnji obravnavi zakonskega predloga ne bodo nasprotovali. So pa opozorili, da prepoznavajo nekatere pomanjkljivosti zakona.
V SDS po besedah Dejana Kaloha opozarjajo, da kljub popravljanju in usklajevanju s predlogi Informacijske pooblaščenke predlog zakona glede varstva osebnih podatkov še ni optimalen. Želeli bi si tudi, da bi zakon v celoti zaživel že prihodnje leto. Od ministra za zdravje in njegove ekipe v nadaljnji obravnavi v SDS tako pričakujejo pojasnila glede več odprtih vprašanj.
V NSi pa so po besedah poslanke Ive Dimic razočarani, ker predlog zakona predvideva ločevanje sistema za javne in zasebne izvajalce. Slednji ne bodo imeli vpogleda v e-karton, je opozorila. Tudi v NSi tako menijo, da zakonski predlog še ni optimalen.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.