Hoteli so (p)ostati župani, vendar so jim volivci rekli 'ne'

Tudi tako prepoznana funkcija, kot je mesto predsednika DZ, Igorju Zorčiču ni pomagala, da bi politični kapital z državne ravni prenesel tudi na lokalno. V Brežicah s 47 odstotki osvojenih glasov znova ni uspel spodnesti županskega stolčka Ivanu Molanu. Izzval ga je že pred štirimi leti, vendar Molan že 17 let ostaja na svojem položaju.

Zorčič je bil sicer dolgoletni poslanec stranke SMC, marca lani je iz nje izstopil in najprej soustanovil poslansko skupino nepovezanih poslancev, januarja letos pa še lastno stranko LIDE, ki pa na letošnjih parlamentarnih volitvah ni nastopila.

Očitkov se niso dovolj uspešno otepli

Razvpiti podjetnik Gašpar Gašpar-Mišič je v preteklosti že poskušal postati tudi župan Kopra in Ankarana, tokrat pa se je odločil, da bo znova kandidiral v Piranu. Toda volivci so ga z dobrimi 41 odstotki glasov včeraj tudi tam pustili pred vrati županske pisarne.

Nanj so leteli tudi očitki, da v času volitev precej sponzorira in donira različnim društvom, in to prek občinskega podjetja Okolje Piran. Včasih je vodil tudi koprsko občinsko komunalno podjetje Marjetica, izvoljen je bil tudi za poslanca DZ.

Primorci so rekli "ne" še enemu znanemu obrazu, na katerega so se prilepili očitki o aferi. Javnost je razburilo plačilo hotelskega računa za takratno kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec in njena sinova v izolskem hotelu Marina, kriminalisti so na specializirano državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper izolskega župana Danila Markočiča. S 43 odstotki glasov mu volivci novega mandata zdaj niso potrdili.

Emil Rojc je ilirskobistriško občinsko politiko obvladoval od leta 2010 in prepričan je bil, da ga bo večina prebivalcev znova podprla, vendar so skoraj 64 odstotkov glasov namenili njegovemu protikandidatu, fakultetnemu profesorju Gregorju Kovačiču.

Rojc je sicer polnil tudi državne medije, saj ga je pred dvema letoma nadzorni odbor SD zaradi njegove nespoštljive in žaljive komunikacije z novinarko Primorskih novic izključil iz stranke. Podporo v občinskem svetu je sicer vseeno ohranil, saj so iz stranke izstopili tudi vsi njeni občinski svetniki, ki so se odločili, da svojo politično pot nadaljujejo skupaj z županom Rojcem. Ta pa bo moral zdaj na Bazoviško cesto 14 prinesti škatlo, v katero bo pospravil svoje stvari.

Neuspeh štajerskih političnih mačkov

Največ črnila je bilo v zadnjih dveh tednih prelitega zaradi volilnega dogajanja na Štajerskem. Po 24 letih so se Celjani nazadnje odločili, da je čas za spremembo. Z mesta prvega moža Celja odhaja Bojan Šrot, ki je bil na vseh prejšnjih volitvah izvoljen že v prvem krogu. Za župana je bil prvič imenovan leta 1998, takrat še kot kandidat stranke SLS, iz katere je leta 2016 izstopil in ustanovil lastno stranko. Njegov brat je nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot, ki je zaradi sporne prodaje delnic Istrabenza moral na prestajanje zaporne kazni v Dob.

V mariborski Rotovž se je spet želel vrniti Franc Kangler. Ta je prvič prišel leta 2006, volivci so mu čez štiri leta zaupali nov mandat, ki pa ga ni dokončal, saj se mu je leta 2012 zgodila ulica. Protestniki so mu očitali številna koruptivna ravnanja, pika na i pa je bila postavitev radarjev v javno-zasebnem partnerstvu. Županski mandat pa ni bil edini njegov as v političnem rokavu. Že trikrat je bil izvoljen tudi za poslanca v DZ, večkrat za občinskega in državnega svetnika. Mestni svetnik bo tudi zdaj v tem mandatu.

V Logatcu za las ni uspelo dolgoletnemu direktorju Grand Hotela Union Bogdanu Lipovšku, ki je zbral 49,08 odstotka glasov. Na Jesenicah mandata ni ubranil nekdanji novinar Blaž Račič, odvzel mu ga je predsednik jeseniškega hokejskega kluba Peter Bohinec.

V najmlajši mestni občini je pred vrati ostal nekdanji poslanec Jelinčičeve SNS Dušan Šiško, ki ga je v Krškem premagal višji kriminalistični inšpektor z NPU Janez Kerin.

Razočarani že 20. novembra

Že v prvem krogu letošnjih lokalnih volitev so se morala od županskih sanj (in poslov) posloviti številna znana imena, tudi več aktualnih poslancev: Jelka Godec (Šentjur), Dejan Kaloh (Maribor) in Franc Rosec (Šoštanj), Zoran Mojškerc (Logatec) iz vrst SDS, Nataša Sukič (Ljubljana) iz Levice. Volivci so potrebno podporo odrekli tudi številnim nekdanjim poslancem, kot so Boštjan Koražija, Andrej Čuš, Blaž Pavlin, Lidija Divjak Mirnik, Rihard Braniselj, Zvonko Lah.

Nekdanji zdravstveni minister Janez Poklukar je tesno izgubil v Gorjah, nekdanji obrambni ministrici Ljubici Jelušič se ni izšlo v Sežani, v Izoli je iz bitke za županski stolček izpadel z olimpijskimi kolajnami okiten jadralec Vasilij Žbogar. V Mariboru je iz volilne bitke izpadel nekdanji direktor tamkajšnjega UKC-ja Vojko Flis, v Ljubljani mestna svetnica ni postala aktualna predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. 

V Škofji Loki je bil med kandidati nekdanji udeleženec šova Ljubezen po domače Gašper Hafner, a mu preboj v drugi krog ni uspel. Slabše od pričakovanj se je v Kranju odrezal eden najbolj izpostavljenih nasprotnikov covidnih ukrepov Zoran Stevanović. Napovedovali so mu drugo mesto, bil je tretji. V občini Miren-Kostanjevica je kandidiral Primož Nemec, brat evropskega poslanca Matjaža Nemca, a aktualnemu županu Mauriciju Humarju ni bil kos. 

Že v prvem krogu v Piranu ni uspelo direktorju podjetja Duol Dušanu Olaju, v Kopru pa staremu političnemu mačku Borisu Popoviču. Ta je ob porazu celo napovedal, da ne namerava več kandidirati in da se umika iz lokalne politike.