Gibanju Svoboda je uspel veliki met. Po moji oceni je Robertu Golobu uspelo mobilizirati tako tiste volivce, ki že od leta 2008 iščejo ustrezno nadomestilo nekdanje LDS, torej volivce t. i. novih obrazov, kot tudi zajeten delež volivcev, ki se napajajo iz nasprotovanja vladni koaliciji, hkrati pa ne podpirajo niti strank opozicije.
Gre za volivce, ki so lani jeseni manifestirali svoje nasprotovanje vladi tudi na ulici. Gre torej za nov pojav, ki še najbolj spominja na volilni projekt SMC iz leta 2014, tudi rezultat je zelo podoben.
Ali bo Robertu Golobu uspelo ohraniti takšno zaupanje te raznotere skupine volivcev, je ključno vprašanje povolilnega obdobja. Na neki način lahko govorimo o novem volilnem eksperimentu, katerega rezultat je precej nepredvidljiv.
Obe vladni stranki sta sicer povečali absolutno število glasov glede na volitve 2018, relativno gledano pa zaradi visoke volilne udeležbe ostajajo pri enakem številu poslancev. Zato težko govorimo o uspehu, saj navkljub vsem naporom in nenazadnje kampanji, ki je trajala tako rekoč dve leti, niso mogli povečati števila svojih poslancev. Izjema je NSi, ki bo imela, če bo ostalo pri samo petih strankah v novem sklicu, poslanca več, tudi relativna rast števila njihovih glasov je občutnejša.
Največji poraženci pa so seveda v strankah KUL. SD se je vrnila blizu najslabšega rezultata v zadnjih 30 letih, podobno kot je bilo leta 2014. Levica tik nad robom za vstop prav tako dosega občuten poraz, saj ni izgubila, gledano le relativno, temveč tudi v absolutnem smislu.
Iz parlamenta se poslavljata LMŠ in SAB, še dve stranki t. i. novih obrazov, ki sta največji žrtvi uspeha nove stranke »novega obraza«. Verjetno bi ta poraz lahko interpretirali tudi kot kritiko Šarčeve vlade, takratnih razprtij in končnega razpada takratne koalicije, ki je utrla pot vladi Janeza Janše.
Visoka volilna udeležba nadaljuje trend udeležbe na referendumu julija lani. Gre za aktivacijo volivcev, ki v zadnjih letih niso volili ali pa so volili bolj občasno. Visoka udeležba je jasno sporočilo volivcev političnim strankam, ki so jim posebej levo od sredine izrekli nekakšno nezaupnico.