Jedrska elektrarna v Krškem bo lahko obratovala še 20 let

Odločba o okoljevarstvenem soglasju je bila po navedbah okoljskega ministra Uroša Brežana izdana 13. januarja letos. S tem je zaključen postopek presoje vplivov na okolje, ki so ga v Neku opravili po lanskem remontu. V postopku pridobivanja soglasja sta Nek obiskali tudi delegaciji iz Avstrije in Italije, ki sta se prepričali o varnosti elektrarne, je na novinarski konferenci dejal Brežan.

Ministrstvo je med drugim presojalo tudi potresno varnost Nek, ki stoji na potresnem območju. Ugotovljeno je bilo, da Nek lahko prenese močnejše potrese, kar se je izkazalo v primeru potresa v Zagrebu in Petrinji na Hrvaškem, ko se je elektrarna sama izključila iz obratovanja in ni utrpela nobenih poškodb. Skrbi ostajajo v primeru potresov, močnejših od sedme stopnje.

Eden ključnih mejnikov za podaljšanje obratovanja

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je poudaril, da gre za dobri dve leti dolg proces in eden ključnih mejnikov za podaljšanje obratovanja Nek, ne pa zadnji. "V času zaostrenih energetskih razmer v Evropi je ta novica izjemno pomembna. Gre za jasen signal, da imamo v Sloveniji energetske razmere pod nadzorom in da konec letošnjega leta Nek v luči naslednje zime ne bo končala s svojo življenjsko dobo," je dejal Kumer.

Po njegovih navedbah gre za "izredno stabilen, izredno zanesljiv, varen, konkurenčen vir, ki je ravno v času zaostrenih energetskih razmer pokazal svoje rezultate."

Novice Če Krškega ne bi bilo, bi imeli še več energetskih glavobolov

Tudi predsednik uprave Neka Stanislav Rožman je dejal, da soglasje pomeni izpolnitev enega izmed pomembnih pogojev za dolgoročno obratovanje Nek. "Gre za izjemno zahteven postopek, tako v Sloveniji kot v smislu čezmejne presoje," je poudaril in dodal, da je Nek danes v boljši kondiciji kot kadarkoli prej. Zato računajo na stabilnost obratovanja tudi v prihodnje kot enega ključnih stebrov oskrbe države.

Za podaljšanje obratovanja bo morala nuklearka izpolniti še nekatere pogoje, so pa vsi postopki, povezani z njimi, po Rožmanovih besedah že v zaključni fazi. Med drugim tudi prenos iztrošenega jedrskega goriva v novozgrajeno suho skladišče. Objekt je končan, začenja se testiranje samega postopka. S prenosom teh odpadkov bodo predvidoma začeli marca, končan pa naj bi bil sredi leta.

Okoljevarstveniki nezadovoljni

Precej nezadovoljni z izdanim okoljevarstvenim soglasjem pa so v društvu za sonaraven razvoj Focus. "Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki ureja sistem izdaje dovoljenj za jedrske objekte, določa, da se lahko tako dovoljenje za obratovanje kot tudi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti izdata za največ deset let. To je lahko zakonsko sporno," opozarja Lidija Živčič, strokovna sodelavka Focusa.

Lidija Živčič iz društva Focus meni, da se Slovenija gradnje Nek 2 ne bi smela lotevati. Foto: Focus, društvo za sonaraven razvoj Živčičeva pojasnjuje, da jedrska energija glede količine porabljenih virov in neurejenega vprašanja odlaganja radioaktivnih odpadkov ni trajnosten vir energije.

Poudarja, da se skuša jedrska energija v javnosti prikazati kot nizko ogljičen oziroma brezogljičen vir energije, čeprav proizvede dokaj velike izpuste toplogrednih plinov. Ker jedrske elektrarne po njenih besedah dosegajo do ene tretjine izpustov iz termoelektrarn, ni mogoče govoriti o brezogljičnem viru energije. "Trenutno odgovornost za skrb za radioaktivne odpadke prenašamo na naslednje generacije, kar z nobenega vidika ni trajnostno," opozarja Živčičeva.

Se bomo zapletli še globlje kot s Teš 6?

"Razpoložljive številke in študije opozarjajo, da jedrska energija naredi premalo in je prepočasna za reševanje podnebja. Da bi globalno zgradili dovolj jedrskih elektrarn za delno razogljičenje družbe, bi potrebovali veliko časa in finančnih virov. Ta čas pa je daleč od časa, ki ga še imamo na voljo za ukrepanje," je prepričana Živčičeva.

Novice Pet najmočnejših: Izogibali se bomo jedrskemu sporu

Glede načrtovane gradnje Nek 2 napoveduje, da se bomo zapletli še globlje, kot smo se zapletli s Teš 6. "Gre za petkrat dražjo investicijo, ki se trenutno že izvaja po podobnih principih kot v primeru Teš 6. Za zaprtimi vrati brez javne razprave. Ne bi se je smeli lotevati. Obstaja velika nevarnost, da bo slovenski energetski sektor v primeru gradnje Nek 2 ostal brez sredstev, ki bi bila potrebna za vlaganje v obnovljive vire energije in učinkovite rabe energije. To sta tudi edina načina, da se prelevimo v nekoliko manj intenzivno ogljično družbo," še sklene Živčičeva.