Pri omejitvi 70 km/h kar 190 km/h, v bližini prehoda za pešce in kolesarske poti

Počasi se daleč pride, opozarja Agencija za varnost prometa. Akcija bo potekala od 17. do 23. aprila 2023, v tem času pa bodo policisti preverjali, ali vozniki vozijo prehitro, so sporočili iz Agencije za varnost prometa. Hitrost je namreč lahko izjemno nevarna za voznike in potnike, posebno pomemben dejavnik pa je pri (ne)varnosti ranljivejših udeležencev v prometu, torej pešcih, kolesarjih in motoristih, izpostavljajo. 

Akcijo bosta Policija in agencija za varnost prometa izvajali še med 5. in 11. junijem ter med 7. in 13. avgustom 2023. Namen tovrstnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo varneje. Dolgoročnejši cilj preventivnih akcij je, da vozniki tak način vožnje ohranijo tudi po tem, ko poostreni nadzori ne potekajo več, pojasnjujejo. 

190 km/h v občini Kočevje, 132 km/h v občini Trnovska vas

Agencija za varnost prometa je 15 občinam na podlagi javnega poziva podelila v brezplačno polletno uporabo prikazovalnike hitrosti v decembru 2022. Analizirali smo podatke od 1. januarja do 11. aprila 2023. Prikazovalniki so bili v času meritev vklopljeni. Ob tem je v. d. direktorja Agencije za varnost prometa Simona Felser izpostavila: "V Občini Trnovska vas je voznik pri omejitvi 30 km/h več kot štirikrat prekoračil dovoljeno hitrost, vozil je nedopustnih 132 km/h! Gre za lokacijo v neposredni bližini osnovne šole, kar nakazuje tudi prometni znak, postavljen ob prometnem znaku za omejitev hitrosti. V Kočevju je bila pri omejitvi 70 km/h izmerjena najvišja hitrost kar 190 km/h v neposredni bližini označenega prehoda za pešce in kolesarske poti. V občinah Šmarje pri Jelšah, Kozje in Poljčane so bile pri omejitvi 50 km/h najvišje izmerjene hitrosti kar 116 km/h, v občini Hoče-Slivnica pa pri omejitvi 40 km/h kar 105 km/h. Voznike pozivamo, naj vozijo zmerno in odgovorno, saj se objestna in agresivna vožnja vse prepogosto konča usodno. Globe so v takšnih primerih še najmanjša kazen." 

Lani zaradi neprilagojene hitrosti skoraj 3500 prometnih nesreč

V preteklem letu se je zaradi neprilagojene hitrosti pripetilo 3498 prometnih nesreč oz. 17 odstotkov več kot v letu 2021. Delež med vsemi prometnimi nesrečami znaša 18,7 odstotka – v zadnjem petletnem obdobju je delež vedno med 17 in 19 odstotki. Zaradi neprilagojene hitrosti je v lanskem letu umrlo 26 udeležencev, kar je 23 umrlih manj kot v letu 2021 oz. 47 odstotkov manj. Število umrlih je najmanjše v zadnjem petletnem obdobju. Delež umrlih zaradi neprilagojene hitrosti znaša 31 odstotkov, v zadnjem petletnem obdobju delež znaša 39 odstotkov. Število hudo telesno poškodovanih se je v letu 2022 povečalo za 14 odstotkov v primerjavi z letom 2021 (332 hudo telesno poškodovanih), število lažje telesno poškodovanih pa se je povečalo za 21 odstotkov (1730 lažje telesno poškodovanih). Število poškodovanih – tako lažje kot huje – je v letu 2022 največje v zadnjem petletnem obdobju.

Potekal bo tudi maraton nadzora hitrosti

Tudi letos se bodo v agenciji pridružili vseevropski akciji in izvedli maraton nadzora hitrosti. Ta bo potekal v petek, 21. aprila 2023.  Policija bo sporočila tudi lokacije, kjer bo potekal nadzor prometa. Agencija za varnost prometa, ki akcijo koordinira in v tem času izvaja preventivne aktivnosti ter medijsko kampanjo, bo za maraton nadzora hitrosti zagotovila 1200 preventivnih pripomočkov. Z njimi bodo voznike dodatno opozarjali na prilagojeno hitrost, ustrezno varnostno razdaljo in druge elemente varne vožnje.

Neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok najhujših nesreč

Neprilagojena hitrost je glavni vzrok za nastanek prometnih nesreč, saj se je v zadnjih letih približno petina prometnih nesreč zgodila prav zaradi tega. Pri smrtnih prometnih nesrečah je ta delež še veliko večji – v zadnjih letih se giba okrog 37 odstotkov. Z vidika povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti, izstopajo starostne skupine od 18 do 24 let in od 25 do 34 let, saj so več kot polovico prometnih nesreč povzročili udeleženci iz teh dveh starostnih skupin. Največ smrtnih nesreč, kar tretjino, se zgodi na cestah izven naselja. Glede na urne intervale izstopajo obdobja med 11. in 12. uro ter med 21. in 22. uro, v povprečju pa predvsem popoldanski in zgodnjevečerni čas. Največ tovrstnih prometnih nesreč se zgodi ob koncih tedna.

Višja kot je hitrost, hujša je posledica prometne nesreče

Hitrost kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih, svarijo v AVP. Zato je ena od nalog Policije zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih ter hudo in lažje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost ranljivih skupin. Izven naselij, denimo na avtocestah, je problematična kombinacija hitre vožnje in kratke varnostne razdalje med vozili.

Skrb vzbuja tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, ki vozijo prehitro. Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta namreč pogosto usodna kombinacija prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Lani je bilo zabeleženih 610 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola, kjer je bil vzrok neprilagojena hitrost, v njih pa je umlo devet oseb, še opozarja agencija za varnost prometa.

Za lastno varnost lahko največ naredimo vozniki sami

Da bi bile naše ceste čim varnejše, moramo poskrbeti predvsem vozniki sami, opozarjajo. Dosledno moramo spoštovati cestnoprometne predpise in ohranjati hitrost v dovoljenih mejah, kot to določajo prometna pravila. Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje tako razmeram na cesti kot tudi lastnim vozniškim izkušnjam in sposobnostim bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo. 

Preventivni nasveti za udeležence v prometu

 V naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje, ter upoštevajte omejitev hitrosti.

 Zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše in pred prehodi za pešce.

Na regionalnih cestah in pri zavijanju oziroma vključevanju dodatno preverite, ali se morda približuje motorist oziroma drugo vozilo

 Ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite.

V slabših razmerah za vožnjo, denimo v mraku, megli ali ob močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje.

Čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, ampak raje sporočite, da boste prišli pozneje.

Ali ste vedeli?

Da se vozilo, ki vozi s 60 km/h namesto s 50 km/h, ustavi šele po 35 metrih, zavorna pot tovornega vozila pa je še daljša. To je prepozno:

- da bi voznik preprečil trk v pešca,
- da je trk vozila pri hitrosti 50 km/h v pešca enak padcu z višine 9,8 metra,
- da je na avtocestah hitrost pogosto povezana s prekratko varnostno razdaljo med vozili,
- da so posledice prometnih nesreč pri večjih hitrostih praviloma težje,
- da je vožnja z neprilagojeno hitrostjo pogosto povezana s predhodnim uživanjem alkohola, ki daje lažen občutek poguma.

Zato znižajmo hitrost, umirimo tempo in bodimo pozorni, opozarjata Policija in agencija za varnost prometa.