»Ko smo prevzeli vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, smo naleteli na praktično prazno službo, ker je veliko kadrov odšlo. Kljub temu nam je v treh mesecih uspelo narediti več, kot je prejšnja vlada v dveh letih,« je minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek komentiral odločitev evropske komisije, ki je v ponedeljek odobrila partnerski sporazum s Slovenijo. Gre za dogovor, ki ga bosta slovenska vlada in komisija formalno podpisali 29. septembra, ko se bo v Ljubljani ustavila evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira. Jevšek je napovedal, da bodo komisarko, ki si želi ogledati nekaj konkretnih projektov, odpeljali na ogled romskega naselja Pušča v Prekmurju.
Černačeve prazne kašče
Partnerski sporazum predvideva porabo 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev iz kohezijske politike za finančno obdobje 2021–2027. »Gre za pomemben strateški dokument, ki predvideva, da bi lahko v naslednji finančni perspektivi skupaj z integralnimi sredstvi črpali več kot 4,5 milijarde evrov,« je dejal Jevšek. Poleg tega je vladna služba skupaj s predstavniki evropske komisije tudi že uskladila program izvajanja kohezijske politike, ki bi ga lahko potrdili do konca novembra. Program je pomemben, ker se bo Slovenija z njegovo pomočjo izognila veliki izgubi, ki je grozila zaradi neaktivnosti bivše vlade. V igri je bilo namreč pol milijarde evrov evropskih kohezijskih sredstev. »Ko smo prevzeli vladno službo, ni bil niti pripravljen, kaj šele usklajen sporazum z regionalnimi razvojnimi institucijami ali z Gospodarsko zbornico Slovenije. Dogovora ni bilo niti o prenosu sredstev z evropskega socialnega sklada na sklad za regionalni razvoj,« je pojasnil Jevšek. Bivša vlada je namreč želela preseliti iz socialnega v regionalni sklad 20 odstotkov vseh sredstev, a so nastale blokade v sami vladi: komisija ni odobrila prenosa 12,5 odstotka sredstev na regionalni sklad. Pod aktualno vlado so se nato dogovorili o prenosu 8,5 odstotka sredstev na ta sklad. To pomeni, da lahko občine v prihodnjem obdobju računajo na dodatnih 35 milijonov razvojnih sredstev. Večina sredstev bo verjetna usmerjena v projekte oskrbe s pitno vodo (Kras), v namakalne sisteme ali protipoplavno zaščito. V sklad za regionalni razvoj se bo po dogovoru nateklo skoraj 350 milijonov evrov več kot v prejšnji finančni perspektivi.
Pohiteti s projekti
V vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko menijo, da bi lahko z morebitno okrepitvijo ekip v sklopu kvot ministrstva za javno upravo dvignili zmožnost črpanja evropskih sredstev na višjo raven. Minister Jevšek je pojasnil, da bo treba pohiteti s črpanjem sredstev iz minule finančne perspektive, zato v teh dneh pospešeno zbirajo podatke o projektih, ki jih ne bo mogoče zaključiti do konca leta 2023, sredstva za te projekte pa bi lahko prenesli na druge projekte, ki bi jih še lahko pravočasno zaključili. Izvajanje teh projektov bi nato nadaljevali v prihodnji finančni perspektivi.
Sicer pa bo Slovenija v skladu s partnerskim sporazumom 806 milijonov evrov namenila za zelen in nizkoogljični prehod k bolj odpornemu gospodarstvu. S temi sredstvi bo lahko nova vlada okrepila naložbe v pridobivanje sončne energije in vetra pa tudi v izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Pomemben del denarja iz sklada za pravični prehod (249 milijonov evrov) bo namenjen pomoči savinjsko-šaleški regiji, kjer bodo do leta 2033 opustili rabo premoga, in prestrukturiranju Zasavja. V raziskave in inovacije v poslovnem sektorju bo usmerjenih 711 milijonov evrov, 511 milijonov evrov pa bo namenjenih trajnostni in pametni mobilnosti, kamor sodi tudi posodobitev javnega potniškega prometa, predvsem železniške infrastrukture. V socialnem skladu bo ostalo 769 milijonov evrov, deležnajih bodo področja socialne vključenosti, zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja.
