Raziskave kažejo, da ima v zadnjem obdobju vse več ljudi težave z duševnim zdravjem. Kakšna so vaša opažanja in kako bi bilo treba te težave nasloviti?
Čeprav se v zadnjih desetletjih ljudje vse bolj zavedamo pomembnosti in svoje odgovornosti za telesno zdravje, to še vedno ne velja za duševno zdravje, ki ga jemljemo kot samoumevno. Poleg tega je, kadar gre za težave z duševnim zdravjem, še vedno močno navzoča stigma, zato je ozaveščanje nujno. Na duševno zdravje posameznikov in skupnosti poleg bioloških značilnosti pomembno vplivajo zunanje okoliščine, kot so demografska slika skupnosti, ki v zadnjem obdobju kaže na vse več duševnih motenj in težav,1 povezanih s staranjem prebivalstva, in socialno-ekonomske okoliščine, ki določajo posameznikove možnosti za »biti zdrav«, ter kakovost sistemske skrbi za duševno zdravje. Velik napredek smo v Sloveniji naredili marca 2018 s sprejetjem strateškega nacionalnega dokumenta,2 ki ga poznamo pod imenom in aktivnostmi Programa MIRA. Uvedba tega desetletnega programa zahteva kakovostno upravljanje, kontinuirano financiranje, premostitev težav s pomanjkanjem strokovnjakov s področja duševnega zdravja ter zagotavljanje podatkov in kazalnikov za določitev in spremljanje postavljenih ciljev.
Zakaj so težave v duševnem zdravju vse bolj pogoste? Kako to vpliva na posameznika in na širšo družbo?
Po eni strani so težave pogostejše zaradi večje odprtosti družbe do njih in s tem povezanim pogostejšim prepoznavanjem. Po drugi strani pa rastejo zaradi atomizacije družbe in slabitve socialnih mrež ter zaradi naraščajočih zahtev družbenega okolja in nas samih do sebe. Naraščanje težav v duševnem zdravju je eden glavnih javnozdravstvenih problemov. Stroški, povezani z duševnimi boleznimi v Evropi, so po nekaterih podatkih že v letu 2019 znašali 461 milijard evrov na leto. Motnjo v duševnem zdravju v določenem obdobju v življenju izkusi vsaj vsak tretji Evropejec, polovica duševnih motenj se pojavi do 14. leta starosti, do 24. leta pa kar tri četrtine. Najpogostejši sta še vedno anksiozna in depresivna motnja. Vpliv zadnje na kakovost življenja se enači celo z vplivi hudih telesnih bolezni, kot je možganska kap. Posledično pomenijo duševne motnje veliko finančno breme, med tremi in štirimi odstotki bruto domačega proizvoda. Ko k temu dodamo izgubo produktivnega človeškega potenciala, saj so duševne in vedenjske motnje eden najpogostejših vzrokov za bolniške odsotnosti, je jasno, da je duševnemu zdravju nujno nameniti ustrezno skrb.
Ste vodja Programa MIRA. Kaj vse zajema in kako uspešen je? Kakšni so njegovi cilji?
Cilj je vsem v Sloveniji omogočiti čim lažji dostop do kakovostnih virov pomoči in zagotoviti razmere za uresničevanje pravice do najboljšega možnega duševnega (in telesnega) blagostanja, za razvoj vseh potencialov v poklicnem, družbenem, zasebnem in družinskem življenju. Duševno zdravje zadeva vse sektorje in politike, pomeni nacionalni kapital. Program MIRA skrb za duševno zdravje utemeljuje na skupnostnem pristopu in obravnavi oseb s težavami v duševnem zdravju v njihovem domačem okolju. V kratkem obdobju smo na primarni ravni zdravstvenega varstva vzpostavili mrežo 16 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov in 15 za odrasle, prizadevamo si za zmanjšanje posledic pitja alkohola na duševno zdravje, za preprečevanje samomorilnega vedenja, ukvarjamo se s promocijo duševnega zdravja in preventivo, destigmatizacijo, izobraževanjem, raziskovanjem, spremljanjem, evalvacijo. V zadnjem obdobju stopata v ospredje področji nekemičnih zasvojenosti, predvsem digitalnih, in skrb za duševno zdravje na delovnih mestih.
Najbolj konkreten rezultat naših prizadevanj so že omenjeni centri za duševno zdravje, v katerih delajo timi različnih strokovnjakov, od psihiatrov, kliničnih psihologov, socialnih delavcev, specialnih pedagogov, delovnih terapevtov do logopedov, ki se vključujejo v obravnavo glede na posameznikove potrebe. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije3 smo v Sloveniji z njihovo vzpostavitvijo, ob hkratnem povečanju usposabljanj o duševnem zdravju na primarni ravni zdravstvenega varstva, skrajšanju dolžine hospitalizacij v psihiatričnih bolnišnicah in zmanjšanju števila vnovičnih sprejemov, preprečevanju sprejema otrok na oddelke za odrasle, zahvaljujoč zunajbolnišnični oskrbi, dosegli precejšen napredek. Seveda je pred nami še veliko dela. Najbolj žgoče je premajhno število strokovnih kadrov na nacionalni ravni, predvsem pedopsihiatrov in kliničnih psihologov, kar vpliva tudi na kadrovsko pomanjkljivo zasedbo v naših centrih za duševno zdravje.
Kaj svetujete posamezniku, ki ima duševne težave? Kam naj se obrne po pomoč?
Če se znajde v hudi duševni stiski in potrebuje nujno prvo pomoč, se lahko obrne na strokovnjake v že omenjenih centrih za duševno zdravje, v psihiatričnih in pedopsihiatričnih ambulantah in urgentnih službah psihiatričnih bolnišnic. Na spletni strani www.zadusevnozdravje.si smo objavili seznam več kot 900 izvajalcev, ki ponujajo brezplačno oziroma za posameznika brezplačno obravnavo na področju duševnega zdravja, tako da lahko vsak poišče sebi najbližjo pomoč.
Vira:
1. Podatki SZO (Global Dementia Observatory pričajo o staranju prebivalstva in posledično večji razširjenosti nekaterih težav z duševnim zdravjem, povezanih s starostjo. Po podatkih študije Global Burden of Disease ima 4,3 odstotka prebivalcev sveta depresivno motnjo in štiri odstotke anksiozno motnjo.
2. Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028.3. Poročilo misije Regionalnega urada SZO za Evropo.
Razkritje: Vsebino omogoča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
