posavje

Vardjanov večer in Vardjanovi priznanji

20.11.2023 | 08:40 | P. P.

Sestri frančiškanki Maristila in Veronika ...

... ter Bogdan Dular s hčerko, med Matjažem Mastnakom (na desni) in Antonom Petrovičem. (Foto: P. Perc)

Ivanka Černelič Jurečič in Matjaž Mastnak

Matjaž Mastnak

Nina Sotelšek

Krško - Da bi dvignili ozaveščenost občanov o pomenu hortikulturne ureditve zunanjih bivalnih in poslovnih okolij in sobivanja z naravo je Občinska turistična zveza (OTZ) Krško že četrtič izvedla Vardjanov večer s podelitvijo Vardjanovih priznanj. Posebna komisija pri OTZ Krško vsako leto obišče večje število pridelovalcev, obdelovalcev vrtov in zelenih površin ter stanovalcev večstanovanjskih objektov, ki zaradi občutka do estetskega videza in osebnega dobrega občutja namenjajo veliko pozornosti rastju ali pridelku v svojem bivalnem okolju. OTZ mestne občine Krško je sredi novembra tako tudi letos v Dvorani v parku podelila Vardjanovi priznanji za najlepše urejen vrt in gostinski lokal na območju MO Krško za leto 2023.

Delo krškega vzornika, povezanega s hortikulturo, botaniko in sadjarstvom dr. Franceta Vardjana, je predstavila višja kustosinja Mestnega muzeja Krško Nina Sotelšek. France Vardjan (1900 -1994) se je leta 1939 naselil v Leskovcu pri Krškem. Kot kmetijski strokovnjak, specialist za oblikovanje vrtov in krajine, je med drugim deloval kot strokovni učitelj, predavatelj na fakulteti, svetovalec in tehnolog pridelovanja cvetja in zimske zelenjave v rastlinjakih. Bil je tudi plodovit pisec strokovnih knjig, učbenikov, člankov in priročnikov za vzgojo sobnih rastlin …

Vardjanovi priznanji za leto 2023 sta podelila predsednik OTZ Krško Anton Petrovič in gozdarski strokovnjak iz Arboretuma Volčji Potok, inženir Matjaž Mastnak, ki je Vardjanov večer zaključil z zanimivim predavanjem o Drevesih za tretje tisočletje.

Vardjanovo priznanje za leto 2023 so najprej prejele sestre frančiškanke na Resi, na Vidmu. Letnica na portalu hiše 1764 označuje, da gre za eno starejših stavb v Krškem. Zadnji lastniki, družina Kodela, so ostanke posestva s propadajočimi objekti leta 1969 prodali sestram frančiškankam iz Črne gore za samostanske potrebe. Od leta 1970 opravljajo sestre frančiškanke v Krškem humanitarno in pastoralno dejavnost. V času vojne na Balkanu so bila njihova vrata ves čas na široko odprta. Tisti, ki poznajo obseg njihovih vrtov, bi lahko ocenili, da gre za samooskrbno skupnost. V sestrski skupnosti izstopata sestra Veronika, ki skrbi za zelenjavni del, od semena do pridelkov. Sestra Maristila pa domuje v cvetličnih gredah. Mnogi poznajo njene floristične dekoracije cerkva, njeno predanost kulturi cvetličenja, ki se lahko meri z najvidnejšimi floristi v aranžerstvu pri nas.

Vardjanovo priznanje je prejela tudi Gostilna pri Dularju.

Delovna pot zakoncev Dular se je pred leti iz gostišča na ribniku v Brestanici preselila na domačo posest v Kostanjku. Dobre temelje, izkušnje ter svoje znanje sta skrbno prenesla na mlajši rod. Gotovo bi bil oče Jože ponosen na svojega sina Bogdana, ki nadaljuje gostinsko dejavnost s kakovostno ponudbo in gostinsko predanostjo. Okoliš posesti ponuja razvoj vinogradništva z vrhunskimi vini lastne blagovne znamke Dular.

Posebne priložnosti pa ne označujejo samo kulinariko in gastronomijo, družina Dular je ob tem razmišljala mnogo širše od klasične gostinske ponudbe. Skrbno načrtovan prostor so za goste oblikovali tudi ob gostinskem lokalu s čudovitimi razgledi daleč naokoli. Park odprtega tipa zaključuje orkester belih hortenzij. Romantični prepleti peskanih poti, trave s paviljonom, vodnjak in skulpture so tisti elementi, ki pričarajo praznično vzdušje za različne obrede in slavja. Travniška jasa obdana s cvetjem je odlična izbira za neomejen prostor za zabavo in druženje za pomembne mejnike v življenju.

ZA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v okviru evropskega zelenega dogovora vključuje zavezo, da bo do leta 2030 v EU posajenih vsaj 3 milijarde dodatnih dreves. Sajenje novih dreves naj ne bi bilo alternativa ohranjanju obstoječih, ki ostajajo naša prva skrb, temveč zgolj dodatno prizadevanje za povečanje pokritosti z drevesi tudi v Krškem. Kaj saditi, katere vrste dreves in grmovnic so sploh še primerne v časih podnebnih sprememb, je v krajšem predavanju pojasnil že omenjeni strokovnjak, Matjaž Mastnak.

Ob koncu Vardjanovega večera pa je sekretarka OTZ in moderatorka tega dogodka Ivanka Černelič Jurečič povabila številne obiskovalce na pokušnjo slastne krške paštete, ki temelji na zapisu Angele Kores iz začetka 19. stoletja, zvezek pa hranijo v Mestnem muzeju Krško.

Prireditev je z nekaj zaigranimi skladbami popestrila harfistka Lana Kozinc iz Sevnice.

‹ nazaj