Naloga družinskih zdravnikov je ohranjanje življenja, zato ne morejo sprejeti vloge, ki jo zanje predvideva predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – da bi svojim bolnikom pomagali pri končanju življenja, je na novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije o pravnih dilemah in zdravniškem pogledu na pomoč pri samomoru in evtanaziji dejala družinska zdravnica Marija Petek Šter. In dodala: »Ne želimo na način, kot je bil predlagan, sodelovati pri končanju življenja naših bolnikov, za katere smo skozi dolgo obdobje skrbeli in z njimi vzpostavili odnos.«
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je poudarila, da »to ni zdravniška odločitev sama po sebi, se pa zdravniki vsak dan srečujemo s trpljenjem in umiranjem ljudi, zato imamo na tem področju neko široko vedenje.« Po svetu pomoč pri samomoru, evtanazijo ali oboje omogoča enajst držav in nekatere zvezne države ZDA, je povedal pravnik Peter Golob. Predlog slovenskega zakona sledi španskemu zakonu, ki priznava oba postopka, a ju veže na dolžnost nekoga, ki pomoč izvede. Po Golobovem mnenju je predlog slovenskega zakona slab, saj postopka predstavi kot pravico, medtem ko sta drugje le možnost. Pravnik Urban Vrtačnik je menil, da predlogu zakona manjkata primerjalno pravna analiza in širša strokovna razprava o temeljnih družbenih in pravnih pojmih. Po besedah zdravnika Jerneja Benedika z Onkološkega inštituta Ljubljana bi morala biti prva prioriteta Slovenije, da vsem bolnikom zagotovi dober dostop do paliativne oskrbe. Psihiater in psihoterapevt Borut Škodlar pa je opozoril je, da je težko določiti, za katera duševna stanja človeku omogočiti, da konča življenje, in kdaj razglasiti, da je neko duševno stanje neozdravljivo. Zdravnik Matjaž Zwitter je opozoril na tihi pritisk, ki bi ga tak zakon imel na starejše, kronične in duševne bolnike. Ta se je po njegovih besedah zgodil v vseh državah, kjer so evtanazijo uzakonili. x
