Evropske države zaostrujejo predpise: bo Slovenija še DODATNO omejila hlajenje in ogrevanje?

Ker se evropske države bojijo, da bo ruski predsednik Vladimir Putin popolnoma prekinil dobavo plina Evropi zaradi finančnih sankcij, se je EU zavezala k 15-odsotemu zmanjšanju porabe energije. 

Ukrepajo pa tudi posamezne države. Španska vlada je prejšnji teden uvedla stroge ukrepe, zaradi katerih podjetja in javne ustanove ohlajanja s klimami ne bodo smela nastaviti pod 27 stopinj Celzija, poroča Bloomberg. 

Prav tako ogrevanje v državi na iberskem polotoku pozimi ne bo smelo nastavljeno na več kot 19 stopinj Celzija. Ukrepi veljajo do novembra 2023.

Španci so omejili tudi osvetlitev trgovin in izložb po 10. uri zvečer. Trgovine pa morajo imeti tudi vidno označeno, koliko stopinj je v trgovini.

V Berlinu so lokalne oblasti tako že ugasnile osvetljavo spomenikov in javnih stavb. Italija in Grčija sta hlajenje s klimami omejili na 27 stopinj Celzija, v Parizu pa so uvedli denarne kazni za vse, ki bodo imeli ob vklopljeni klimi odprta okna. Plačati bodo morali 150 evrov kazni, še poroča Bloomberg. 

V Sloveniji še strožji ukrepi 

Podobne ukrepe je v začetku julija sprejela tudi slovenska vlada, ki je določila, da organi državne uprave prostorov ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je 25 stopinj Celzija. 

Prostori v organih državne uprave se prav tako naj ne bi ogrevali na višjo temperaturo zraka od 20 stopinj, razen v posebnih primerih. 

Na vprašanje Slovenskih novic, ali bodo veljavne ukrepe v prihodnje še zaostrovali, so na vladi odgovorili, da so o tej tematiki že govorili in sprejeli ukrepe. 

Izpostavili so, da morajo v stavbah, kjer je omejeno hlajenje, upravljalci zagotoviti tudi, da "relativna vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60 odstotkov, razen kjer to zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ni mogoče".

Ali bodo ob morebitnem zaostrovanju energetske krize ukrepe zaostrili, pa vlada še ne razkriva. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord