dolenjska

Širitev schengenskega območja - Hitreje čez mejo, nadzor pa ostaja

27.12.2022 | 10:00 | M. Luzar, M. Glavonjić

Promet skozi mejni prehod Obrežje je na običajne dni tekoč, toda pred prazniki in po njih nastajajo kolone. Po napovedih samo še do konca letošnjega leta. (Foto: M. L.)

Predzadnji letošnji ponedeljek na mejnem prehodu na Obrežju: tako so postopek na hrvaško-slovenski meji najbrž zadnjič opravili potniki iz Srbije, odslej bo pot prosta. (Foto: M. L.)

Mejni prehod, ki pravzaprav nikoli ni obratoval, saj ima že leta dvignjeno zapornico, stavba pa je prazna. (Foto: M. L.)

Potem ko so notranji ministri Evropske unije potrdili vstop Hrvaške v schengensko območje, bosta sosednji državi s 1. januarjem odpravili nadzor na meji – Ustanovili bodo novo policijsko postajo za t. i. izravnalne ukrepe s sedežem na zdajšnjem mejnem prehodu Obrežje – Prebivalci veseli mehčanja meje in hkrati zaskrbljeni zaradi migracij

Notranji ministri Evropske unije so na zasedanju 8. decembra v Bruslju potrdili, da Hrvaška s 1. januarjem 2023 lahko vstopi v schengensko območje. Slovenija je postala članica schengenskega območja 21. decembra 2007, ko je odpravila nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami Evropske unije. S tokratno širitvijo schengenskega prostora bodo odpravili nadzor v zdajšnji obliki tudi na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško.

Ukinitve zdajšnjega mejnega nadzora se bodo razveselili vozniki, ki so doslej pogosto čakali v dolgih kolonah pred mejnimi prehodi, odleglo bo tudi domačinom v bližini takih prometnih poti, potem ko so bili zlasti v zadnjih letih zaradi prometnih zastojev marsikje še sami nehote del prometnega kaosa. Vstop Hrvaške v schengensko območje in s tem uveljavljanje določb schengenskega sporazuma na slovensko-hrvaški meji bosta zaznamovala tudi delo policije in življenje prebivalcev.

Slovenska policija se že vrsto let pripravlja na vstop Hrvaške v schengensko območje, pravijo na ministrstvu za notranje zadeve. »Pripravljeno ima strategijo, da bo zagotavljala nadzor na notranji meji v obliki izravnalnih ukrepov in zagotavljala varnost vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije,« je ob robu zasedanja Sveta ministrov (EU) za notranje zadeve v Bruslju, kjer so potrdili širitev schengena na Hrvaško, pojasnila takratna ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar. Glede kadrov, ki trenutno varujejo slovensko-hrvaško mejo, je pojasnila, da ima policija pripravljen načrt. »Pričakujemo, da bo Hrvaška kot članica dosledno izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi z varovanjem zunanje schengenske meje,« je dejala.

Izravnalni ukrepi

Toda ob splošnejšem državnem načrtu o prihodnjem delovanju obmejnih organov bodo morali pripraviti še podrobnejše za posamezna območja ob meji. S tem imajo opravka zlasti posamezne policijske uprave. Za nekaj pojasnil smo se obrnili na Policijsko upravo Novo mesto. Na njenem območju so v Posavju in Beli krajini mejni prehodi za mednarodni cestni promet Obrežje, Slovenska vas, Rigonce, Orešje, Metlika in Vinica. V Metliki in Dobovi sta mednarodna mejna železniška prehoda. Poleg teh so še mejni prehodi za obmejni promet, in sicer Nova vas ob Sotli, Stara vas - Bizeljsko, Rakovec, Planina v Podbočju, Radovica, Krmačina, Božakovo, Krasinec, Žuniči in Sodevci.

Na območju Policijske uprave Novo mesto na treh policijskih postajah (PMP Obrežje, PMP Metlika in PMP Dobova) naloge mejne kontrole opravlja 216 policistov. »Vsi bodo nadaljevali delo v drugih enotah. Na našem območju bo s 1. januarjem vzpostavljena nova policijska postaja za izravnalne ukrepe. V obmejnem območju s Hrvaško bodo policisti še naprej opravljali naloge varovanja, vendar z drugačnimi pooblastili. Ob upoštevanju varnostnih razmer in trendov bomo v nadaljevanju prilagodili tudi število policistov, predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta pa bomo kadrovsko okrepili tudi najbolj podhranjene policijske enote v notranjosti, kar bo dodatno prispevalo k zagotavljanju varnosti. Tudi po ukinitvi sistematičnega nadzora meje s Hrvaško bomo zagotavljali varnost, preprečevali nedovoljene vstope v državo, preprečevali, odkrivali nedovoljene migracije in čezmejno kriminaliteto po zakonskih pooblastilih in schengenskih pravilih. Zato bodo policisti izvajali t. i. izravnalne ukrepe. To pomeni, da policija pri ljudeh in vozilih, ki so verjetno prestopili notranjo mejo, lahko opravi kontrolo oseb, pregled listin, prevoznega sredstva in stvari. Namesto zdajšnjih stacionarnih, sistematičnih kontrol na mejnih prehodih, ki še posebej ob prometnih konicah povzročajo čakalne dobe, bo policija nadzor na čezmejnih komunikacijah izvajala selektivno, bolj ciljno, usmerjeno na odkrivanje in preprečevanje čezmejne kriminalitete vseh vrst,« je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi na Policijski upravi Novo mesto Alenka Drenik.

Tako so leta 1991 začeli graditi mejni prehod Obrežje. (Foto: M. L.)

Kaj pravijo ob Sotli

Vstop Hrvaške v schengen bo koristil gospodarstvu in prebivalcem, meni Jure Pezdirc iz Brežic, gospodarstvenik in podžupan Občine Brežice v mandatu 2018–2022, pristojen za gospodarstvo in turizem. »Prost prehod meje bo občutno olajšal turistična potovanja Slovencev na Hrvaško in Hrvatov v Slovenijo in sosednje države. Letališče Zagreb bo dostopnejše, Posavje, Dolenjska in Slovenija s tem dobivajo priložnost. Ko ne bo meje v zdajšnjem smislu in ko bo skupna valuta po uvedbi evra na Hrvaškem, bo bistveno več možnosti za gospodarsko sodelovanje širokega zagrebškega prostora ter Posavja in širše Dolenjske. Postajamo enoten čezmejni prostor in s povezovanjem lahko postanemo središče inovativnega razvoja. Primer za to je lahko avtomobilska industrija. TPV z novo proizvodnjo v Brežicah in Rimac v Zagrebu sta izjemno inovativna; lahko sta inovativna vsak zase, lahko pa se dopolnjujeta. Širitev schengena je lahko tudi izziv, spodbuda, upanje za države južneje od nas,« pravi Pezdirc.

Kot pravi Rudolf Deržič, direktor podjetja Vrata Deržič z Velikega Obreža pri Dobovi, je odpiranje meje zelo pomembna sprememba: »Precej poslujemo tudi s Hrvaško in Srbijo. Tovornjaki, ki so na poti od nas ali k nam, zdaj pogosto stojijo na meji, zato se veselimo širitve schengena in uvedbe evra.«

Štefica Čorko iz Donjega Laduča na Hrvaškem oddaja sobe in vidi ukinjanje nadzora na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško ter uvedbo evra v svoji državi kot poslovno priložnost. »Pri nas prenočuje veliko gostov iz Slovenije, tudi iz Ljubljane. V Brežice hodimo v trgovine, na Bizeljsko po vino. Rodila sem se v porodnišnici v Brežicah,« je povedala.

Pomisleki in vprašanja

Širitev schengena je pozitivna sprememba tudi po prepričanju predsednika Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem Aleša Burje. »Veliko prebivalcev ima parcele v sosednji državi; nekateri naši občani lahko pridejo do svojega gozda, ki je na slovenskem ozemlju, samo po hrvaški strani, se pravi, da morajo skozi mejni prehod. Zelo veliko Hrvatov se vsak dan vozi na delo v Brežice, Krško, Novo mesto in drugam, veliko Slovencev dela na Hrvaškem. Zdaj bodo lažje prehajali med sosednjima državama. Domačini pa se bojijo, da bo čez odprto mejo prihajalo k nam še več migrantov. Bojijo se, da bo več kriminala. Zagreb z okolico je milijonsko mesto, in ko se bo ta celotni prostor odprl, se bo lahko dogajalo marsikaj. Do zdaj so nas varovali policisti. Zdaj, ko bo drugače, ljudje v Slovenski vasi in na Obrežju pravijo, da naj ostane ograja na meji,« je povedal predsednik Aleš Burja.

Z vidika prostega gibanja ljudi, dobrin in kapitala bo odprava meje pozitivna za obe strani meje, meni predsednik Krajevne skupnosti Dobova Gregor Černoga. »Toda veliko je dnevnih prebežnikov. Želim, da bo zagotovljena varnost prebivalcev, tudi če to pomeni dodatno okrepitev nadzora na meji. Prav zato smo posredovali na ministrstvo za javno upravo, v urad predsednika republike in na občino Brežice pobudo krajanov Dobove proti ukinitvi mejne policijske postaje v Dobovi,« pravi Černoga. Branka Stergar, dozdajšnja predsednica sveta KS Dobova, nekdanja podpredsednica sveta, pravi, da se je na pobudo policija odzvala takoj z obiskom v Dobovi, kjer je njen predstavnik zagotovil varovanje tudi v prihodnje, zato je optimistična.

Srečanja na meji (fotografija je iz lanskega decembra) so vrsto let blažila občutek ločenosti. Bodo še potrebna? (Foto: M. G.)

V dopisu so v Dobovi poudarili zaskrbljenost za varnost, zlasti starejših in otrok. Kot so zapisali, zaradi odpiranja meje pričakujejo porast kriminala v Dobovi in okolici. Njihove skrbi so, kot so poudarili, utemeljene, saj so bili v letih 2015 in 2016 neposredno vpleteni v begunsko krizo in so zadevo že izkusili na lastni koži. Zvečer si niso upali iz hiš, otok in mladostnikov niso pustili brez spremstva. Močno se zavedajo bližine glavnega mesta Hrvaške kot »kriminalnega žarišča«, so zapisali.

Policija odgovarja Dobovi

Policija je pred dnevi tudi pisno odgovorila na dobovsko pobudo. Navaja, da bo z reorganizacijo ohranila visoko stopnjo varnosti celotnega območja in izvajala predvidene ukrepe na notranji schengenski meji. »Policisti Postaje mejne policije Dobova so izvajali naloge izključno na železniškem mejnem prehodu Dobova in mejnih prehodih z Republiko Hrvaško, niso pa izvajali nalog varovanja državne meje zunaj mejnih prehodov. Zaradi vstopa Republike Hrvaške se mejni prehodi na kopenski meji ukinjajo, saj naša skupna meja postaja notranja meja schengenskega prostora. S tem se bo ukinila tudi Postaja mejne policije Dobova. Kljub ukinitvi mejnih prehodov bo policija z reorganizacijo ohranila prisotnost policistov na čezmejnih prometnicah in tudi v celotnem območju ob skupni državni meji. Policisti bodo izvajali izravnalne ukrepe, še naprej preprečevali, odkrivali in preiskovali čezmejno kriminaliteto, ugotavljali zakonitost bivanja tujcev in opravljali druge podobne naloge, kot to že zdaj izvajajo na notranjih mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Za potrebe spremenjenega načina dela bo na tem področju ustanovljena nova Postaja za izravnalne ukrepe PU Novo mesto, ki bo imela sedež na zdajšnjem mejnem prehodu Obrežje, tja pa bodo razporejeni policisti iz zdajšnjih mejnih prehodov. V prostore zdajšnje postaje PMP Dobova je poleg tega načrtovana selitev Specializirane enote za nadzor državne meje II, ki bo izvajala izključno različne naloge, povezane z varovanjem državne meje in izvajanjem izravnalnih ukrepov. Policisti bodo v okviru izravnalnih ukrepov še vedno izvajali aktivnosti tudi v vlakih, ki prečkajo mejo s Hrvaško, in bodo s tem prisotni na železniškem postajališču Dobova in v njegovi okolici,« pojasnjuje policija v odgovoru Dobovi, ki ga je podpisal v. d. direktorja policije mag. Boštjan Lindav.

Tu je na belokranjski strani Gorjancev točka preloma med Slovenijo in Hrvaško, vendar preloma v čezmejnih odnosih med prebivalci ni in tudi v odnosih z mejno policijo ne, pravijo domačini na vratih prostranega Žumberka. (Foto: M. L.)

Sodelovanje

Ob skorajšnji odpravi mejnega nadzora mnogi domačini poudarjajo dozdajšnje tesno čezmejno sodelovanje posameznikov in organizacij in sorodstvene vezi. Darko Leskovec, poveljnik Gasilske zveze Brežice: »Gasilci Gasilske zveze Brežice ne glede na mejo vzorno sodelujemo z vsemi sosednjimi hrvaškimi gasilskimi zvezami.« Obstaja pa težava, da so nekatera slovenska zemljišča nedostopna po slovenski strani, zato slovenski gasilci do tja lahko pridejo le po hrvaškem ozemlju. »Odslej tudi za nas najbrž ne bo čakanja na meji,« pričakuje poveljnik.

Zvone Pavlin, nekdanji starešina Lovske družine Dobova, pravi, da so lovci te družine imeli lovišče do Sotle. »Potem so leta 2007 sprejeli dogovor vlad Hrvaške in Slovenije, da se moramo umakniti od Sotle na katastrsko mejo; katastrska meja je stara struga Sotle. Ko sem leta 2005 postal starešina LD Dobova, smo začeli lovci LD Dobova in LD Srnjak Brdovečko Prigorje tesno sodelovati in srečevali smo vse do korone. V znak sodelovanja smo 7. decembra 2014 prejeli plakete, ki sta jih skupaj podelili obe družini,« pravi Pavlin. Z zanimivim komentarjem širitev schengena pozdravlja Ivan Kovačič iz Loč. »Čim več držav brez mej, veliko ljubezni in čim manj vojn,« je rekel, vesel, da bo konec procedur na meji. »Zdaj bo prosta pot iz Hrvaške do recimo Švedske, če bo obveljalo, tako kot je zamišljeno; brez meja,« pravi, ob tem pa opozarja na številne prihode migrantov. Vprašanje, o katerem razmišlja tudi Slavko Bokor iz Dobove, je, ali bodo umaknili ograjo na meji. Podpira odstranitev. »Meja sploh ni potrebna,« pravi. Božo Novak, predsednik Krajevne skupnosti Ključ Brdovečki na Hrvaškem, pogosto prihaja v obmejne kraje v Sloveniji, saj so prebivalci povezani sorodstveno in prijateljsko. »Sotla je za nas bila reka, nikoli pa ni bila meja. Dobova in Ključ Brdovečki sta povezana. Mi smo že zdaj brez schengenske meje,« pravi.

Demokratski opozicijski forum Zagreb je 27. junija 1991 na Obrežju protestiral proti uvedbi meddržavne meje in gradnji mejnega prehoda. (Foto: M. L.)

Vzdolž Kolpe

Ko bom velik, bom carinik na Kolpi, Na Kolpi gradimo zid, sta bili dve najpogostejši gesli, ki sta se v letih pred osamosvojitvijo spevno prilegli slehernemu slovenskemu ušesu. Tega se spominja tudi Jože Klarič iz Vasi pri Kostelu. »To je bil čas velikih čustev, saj smo si vsi želeli svojo državo, na mejo smo nekaj mesecev gledali drugače. Kmalu je vsaj za obmejne ljudi pokazala svojo surovost. Naenkrat smo na razdalji dvajsetih metrov drug od drugega postali tujci. Sledila so leta, ko je meja postajala vse trša. A se nismo dali. Sosedom čestitam, da bodo varovanje zunanjih meja Evropske unije prevzeli oni, mi pa bomo skušali po 30 letih poglobiti pretrgane stike. Zagotovo bom šel na mejo, ko bodo ob odštevanju starega leta (dokončno) dvignili zapornice,« obljublja Klarič.

»Ko smo skupaj z neutrudnim dr. Stankom Nikolićem leta 2005 pripravili prvo novoletno srečanje obmejnih meddržavnih organov ter občinskih vodstev Kostela in Delnic, je bilo nakazano, da si želimo tudi po vstopu Slovenije v EU čim mehkejšo mejo. Pa ni bila ravno taka. In na vsakem naslednjem srečanju smo ‘molili’, da se schengen čim prej preseli južneje. Mi smo ga dočakali, Stanko ne,« je povedal Davorin Klobučar, predsednik Društva za šport in rekreacijo Brod na Kolpi, ki skupaj s TŠD Kostel pripravlja omenjena srečanja.

»Dolina je bila razdvojena, sosedje smo poredko hodili drug k drugemu. Ko si stopil v Kolpo, nisi smel iti na drugo brežino. Manjša prehoda sta bila dolgo časa ponoči zaprta. Težave so imeli tudi dvolastniki zemljišč, gozdov. Nastale so nekako nenormalne okoliščine. Od novega leta tega ne bo več,« se veseli tudi Pavle Majerle iz Poljanske doline.

»Spomnim se, ko smo po ves dan čofotali na kopališču, kjer so po osamosvojitvi postavili carino. Naenkrat med nami ni bilo več dovčerajšnje mladine iz Jurovskega Dola, lučaj od Metlike, čez reko. Prej so naše poti peljale proti Karlovcu, po nakupih. Hvala bogu, da ne bo več meje, da bomo spet lahko živeli kot normalni ljudje,« si želi Zija Jusufi iz Metlike. Njegov znanec Dušan Bračika pravi, da se je v tem času vzpostavil medgeneracijski šum. »Vrstnikov onstran meje ne poznam. Zdaj bomo začeli na novo hoditi drug k drugemu, ne da bi na meji morali pokazati osebne dokumente. Kdor si je omislil vojne, naj bo preklet,« sta si znanca segala v roke, za padec meje.

Ida in Frank Müler, ona je Štajerka, on pa Nemec, sta se pred 12 leti iz Nemčije preselila v Radovico. Hišo imata blizu meje. »Moteče je bilo opazovati nelagodje ljudi, ki so morali iskati nekakšne papirje, da so lahko šli obdelovat svojo zemljo na hrvaški strani,« je otožna Ida, ki jo žalosti tudi žica na meji. Tudi ona je vesela, da tod ne bo več meje.

Čakajoč na pregled dokumentov v ponedeljek popoldne, ki pa je potem minil zelo hitro. (Foto: M. L.)

Besedo diplomaciji

Posavski rojak Milan Jazbec iz Ljubljane, nekdanji veleposlanik v Turčiji in Severni Makedoniji, redni profesor diplomacije, označuje vstop Hrvaške v schengensko območje kot dobro in koristno novico. »Dobrobit bodo predvsem in v prvi vrsti čutili prebivalci na obeh straneh meje, tudi v mojih domačih krajih (Spodnja Pohanca, op. a.), in vsi tisti, ki se skozi obe državi peljejo naprej, proti svojim ciljem. Meje čez slabih deset dni ne bo več. A slovenska policija bo še naprej, v skladu s svojimi pristojnostmi, skrbela, da ne bo nevšečnosti. Kot vemo iz lastne izkušnje, je prevzem zunanje schengenske meje velik zalogaj. Gospodarstvo, kultura, turizem in še veliko drugega imajo zdaj dobesedno odprta vrata za napredek in razcvet. Da se je to zgodilo tri desetletja po neodvisnosti in mednarodnem priznanju obeh držav, je velika in pomembna simbolika. Od slovenske in hrvaške politike, pa tudi od bruseljske, pa bo odvisno, ali bo nova stvarnost na naši južni meji delovala v skladu s pričakovanji vseh nas in ali bo spodbujala sodelovanje, prijateljstvo, medsebojno pomoč in solidarnost. Za to so sosedje in vsak sosed mora pri svojem obnašanju upoštevati tudi drugega. In če lahko rečem še z malo razdalje: tisto, kar je med obema državama še odprtega, bo treba z ljudsko modrostjo urejati v skladu s časom. Nikjer ni dobro na silo hiteti in nikjer ni koristno napenjati mišic, ampak iskati rešitve. Diplomacija deluje na dolgi rok in ničesar ne obeša na veliki zvon,« pravi Jazbec.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.

‹ nazaj