»V naslednjem poslovnem letu bomo dali na trg obširen zavarovalni produkt, ki bo pridelovalcem ponujal še večjo varnost pri pridelavi slovenske hrane,« napoveduje Benjamin Schlauer, direktor Agro Zavarovalnice, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja na slovenskem trgu. O njegovi vsebini je še skrivnosten, poudarja pa, da bodo v bodoče na področju kmetijskih zavarovanj zagotovo potrebni novi pristopi. Negativni vplivi vremena so namreč čedalje ekstremnejši in izrazitejši ter neobičajni v primerjavi s preteklimi leti. Verjetno bo potrebno še tesnejše sodelovanje na področju javno zasebnega partnerstva med zavarovalnicami, državo in kmetovalci.
Prostora za rast je še veliko
Pot Agro Zavarovalnice na slovenskem trgu se je začela, ko se je specializirana kmetijska zavarovalnica Österreichische Hagelversicherung VVaG iz Avstrije leta 2012 odločila, da bo s svojo ponudbo kmetijskih zavarovanj vstopila na slovensko tržišče. S tem so slovenski kmetje dobili edino specializirano kmetijsko zavarovalnico, ki se trudi na slovenski trg prenesti 75-letne izkušnje matične zavarovalnice.
»Naša ponudba zajema različnim kmetijskim panogam prilagojene strokovne zavarovalne produkte, s katerimi poskrbimo za varnost pridelka, dokler je izpostavljen vremenskim dogajanjem na prostem, hkrati pa tudi za zavarovanje materialnih sredstev, kot so protitočne mreže, konstrukcije nasadov, plastenjaki in steklenjaki, ki so prav tako izpostavljeni vremenskim rizikom,« razlaga sogovornik.
V naslednjih letih želijo po njegovih besedah aktivno slediti razvoju trga in potrebam po sprotnem prilagajanju zaradi zahtevnosti pridelave in podnebnih sprememb.
Svoje produkte prodajajo prek mreže različnih slovenskih zavarovalnic, zavarovalnih posrednikov in banke DBS, ki jim skupaj s svojo specializirano Agro zavarovalno Agencijo pri prodaji ponujajo vso potrebno strokovno podporo.
Preveč zanašanja na interventne zakone
Zavarovanci Agro zavarovalnice so velika kmetijska podjetja ter velike in srednje velike kmetije. Trenutno imajo zavarovanih prek 20 tisoč hektarjev različnih kmetijskih kultur – sem spadajo tudi rastlinjaki, v katerih se prideluje predvsem zelenjava. V Sloveniji je zavarovanih približno 35 odstotkov kmetijskih površin, kar je veliko manj kot v Avstriji, kjer je ta delež 85-odstoten.
»Slovenski trg se razvija zelo počasi,« trdi Schlauer. Pozitiven trend z leti zaznavajo predvsem pri specializiranih in tržno usmerjenih kmetijah z dodano vrednostjo ter mladih prevzemnikih. Ti kmetovalci imajo drugačno vizijo razvoja pridelave slovenske hrane in se zavedajo, da so podjetniki. K temu veliko pripomore tudi država s sofinanciranjem zavarovalnih premij v kmetijstvu, ki trenutno znaša 55 odstotkov zavarovalne premije.
Te subvencije bi morali slovenski kmetje izkoristiti v večji meri, ne pa da se zanašajo na interventne zakone ob večjih škodnih dogodkih, s katerimi daje država kmetovalcem signal, da naj ne zavarujejo pridelkov. »Tu gre za davkoplačevalski denar, tudi iz evropskih sredstev, zato bi morali kmetje prevzeti odgovornost, da pridelujejo hrano, ki jo zavarujejo za različne rizike in pri državi ne iščejo še dodatnega denarja na račun škod po vremenskih rizikih.«
Slovenski trg kmetijskih zavarovanj spada med bolj rizične
»Ko se na kmetijah pogovarjamo o drugih vrstah zavarovanj, dokaj hitro ugotovimo, da raje dobro zavarujejo svoj avto ali traktor, kot poskrbijo za varnost pridelave, ki je glavni finančni vir za nakup tega avta ali traktorja,« je kritičen Schlauer. »Kmetje so danes podjetniki in v nobeni drugi gospodarski panogi ne poznam gospodarstvenikov, ki ne bi poskrbeli za varnost svoje tovarne in proizvodov.« Aktivno sodelovanje države pri sofinanciranju zavarovalnih premij kmetovalcem omogoča še vedno zelo ugodne zavarovalne premije, v Agro Zavarovalnici pa poskrbijo, da jih ne ovirajo preveč s plačilnimi pogoji v času, ko največ vlagajo v kmetijsko proizvodnjo.
Slovensko tržišče kmetijskih zavarovanj zaradi geografske lege spada med izredno rizične. Kmetje še vedno najpogosteje zavarujejo vremenski riziko toče, čeprav ta v zadnjih letih ni več glavni vremenski riziko. Čedalje več težav namreč povzročajo spomladanska pozeba, viharni veter, poplave in ostale nesreče. Zaradi podnebnih sprememb se zelo krepi tudi vremenski riziko suše, saj smo imeli letos več kot 80 dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija in to število se bo v prihodnje še povečevalo.
»Tu bodo morali kmetovalci s pomočjo naših prodajalcev in našega pravilnega svetovanja določiti pravilno izbiro zavarovalnega produkta in kombinacije vremenskih rizikov,« pravi sogovornik in dodaja, da bodo to naslovili z novim produktom, ki ga pripravljajo.
Načrti za prihodnost
Kot pravi Benjamin Schlauer, veliko razmišljajo o zavarovalnih produktih na področjih, kjer varnosti v kmetijski pridelavi še ne ponujajo. Zelo se trudijo zagotoviti čim kvalitetnejše zavarovalne produkte, odličen škodni servis s strokovnim pristopom, hitro obdelavo škodnega dogodka in čim prejšnje izplačilo odškodnin kmetovalcem. »Izplačilo odškodnin že nekaj let izvedemo v manj kot treh dneh po zaključenem postopku cenitve in obračunu odškodnine,« še pove sogovornik.
