Modelu je bil za osnovo resničen jamski hrošček, ki so ga 3D slikali z rentgenskim računalniškim mikrotomografom.

Dolžina izvirnega primerka drobnovratnika je od konice tipalnice do krempeljca zadnje noge merila le 13 milimetrov. Na podlagi računalniškega 3D-digitalnega modela, ki ga je pripravil Zavod za gradbeništvo Slovenije, je Matic Kajzar iz družbe MA-3D Design iz akrilonitril stiren akrilata natisnil izjemno povečan fizični model hroščka.

Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije so ob tem pojasnili, da njihova visokotehnološka oprema omogoča analizo najmanjših podrobnosti zunanjosti in notranjosti živali, vse do mikronske resolucije, kar je za takšne analize ključno.

Model meri dva metra in se ponaša z izjemno morfološko podobnostjo z resničnim hroščkom, saj so izdelane vse podrobnosti, vključno z barvanjem v izvorne barve. Za sedemplastno barvanje modela z detajli in dodatnim svetlečim premazom je poskrbel Matjaž Učakar. Model je del stalne razstave v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Kot piše na spletni strani muzeja, je drobnovratnik prava jamska žival in odvisen od stalne temperature in vlažnosti v jamah, zato zunaj jamskega okolja ne more preživeti. Je brez oči in brez pigmenta.

Odkritje prvega jamskega hrošča je za zgodovino naše entomologije posebnega pomena, saj je to prva opisana jamska žuželka nasploh, navaja muzej. Do tedaj niso vedeli, da žuželke sploh lahko živijo v jamah.

Hroščka je leta 1831 v Postojnski jami našel pomožni svetilničar Luka Čeč, ko je raziskoval njen novoodkriti del. Odstopil ga je grofu Francu Hochenwartu, ki ga je prepustil v strokovno obdelavo Ferdinandu Schmidtu. Ta pa ga je leta 1832 v časopisu Illyrisches Blatt opisal kot nov rod in novo vrsto – Leptodirus hochenwartii, s "kranjskim" imenom drobnovratnik.