Paola Korošec in Aleksander Nišavić - Aco: Adsum

28.6.2022 | 08:40

Aleksander Nišavić-Aco, Pismo III, 2020-2021, olje, glina / svila, foto: Jaka Babnik

Aleksander Nišavić-Aco, Pismo III, 2020-2021, olje, glina / svila, foto: Jaka Babnik

Aleksander Nišavić-Aco, Pismo I, 2020-2021, olje, glina / svila, foto: Jaka Babnik

Aleksander Nišavić-Aco, Pismo I, 2020-2021, olje, glina / svila, foto: Jaka Babnik

Paola Korošec, Celica, 2016-2019, praskano ogledalo, svetloba, foto: Jaka Babnik

Paola Korošec, Celica, 2016-2019, praskano ogledalo, svetloba, foto: Jaka Babnik

Paola Korošec, Ugriz, 2019-2022, mešana tehnika, foto: Jaka Babnik

Paola Korošec, Ugriz, 2019-2022, mešana tehnika, foto: Jaka Babnik

V Galeriji Božidar Jakac bomo v petek, 1. julija 2022, ob 19. uri odprli občasno razstavo Paola Korošec in Aleksander Nišavić – Aco: Adsum. Kustodinja razstave je Kristina T. Simončič. Razstava bo na ogled do 4. septembra 2022.

Paola Korošec in Aleksander Nišavić – Aco

ADSUM

Kustodinja razstave: Kristina T. Simončič

Lokacija: Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki, razstavišče Lapidarij

Odprtje razstave: petek, 1. 7. 2022, ob 19. uri

Trajanje razstave: 2. julij – 4. september 2022

O razstavi:

Dialoška razstava kiparke Paole Korošec in slikarja Aleksandra Nišavića - Aca, v prostorih nekdanjega Lapidarija, prepleta dela obeh avtorjev, ki v različnih medijih pripovedujejo zgodbo o minljivosti, spominih in ujetih trenutkih življenja. Stična točka obeh umetnikov je doživljanje prostora in časa iz gledišča in občutja posameznika. Povezuje ju tudi posebna afiniteta do srednjeveške arhitekture in kiparstva, saj oba delujeta kot profesionalna restavratorja.

Razstavo odpira delo Paole Korošec z naslovom Ugriz, ki nas metaforično prestavi v rajski vrt s prepovedanimi sadeži drevesa spoznanja. Viseča jabolka so narejena iz neobstojnega materiala-karamele. Sladka zapeljivost skušnjave, v katero bi lahko ugriznili, nas mami kot Evo in Adama, saj je na dosegu roke. V središču instalacije je občutenje hrepenenja po nedosegljivem, tako materialnem kot transcendentnem, utelešenje imanentnega občutja človekovih ambicij in apetita po več, po doseganju, posedovanju in spoznavanju. Skozi koncept dematerializacije oblik se z instalacijo Adsum poskuša kiparka približati karakterju originalnega prostora. Abstrahirani stebri predstavljajo podobe menihov, kot slutnje življenj mnogih duš, ki so za temi zidovi živele več kot pet stoletij. Kot senca duha pa ostaja svetopisemski latinski vzklik potrditve prezence adsumtukaj sem, obstajam. Kipi so kot jabolka v delu Ugriz izdelani iz karamele in zato podvrženi fizikalnim spremembam toplote in vlage. Sčasoma se bodo oblike s topljenjem karamele preoblikovale, sladkor se bo cedil in razkrival notranjo strukturo, okostje kipov. V mističnem pomenu se s smrtjo življenje ne konča, ampak se skozi proces metamorfoze, kot karamelni kipi, samo predrugači in privzame novo obliko obstoja. Duhovna razsežnost zemlje, kamenja, opek in lesa, ki vežejo skupaj materijo stavbe nekdanjega cistercijanskega samostana, je senzibilnemu obiskovalcu še vedno dostopna v občutkih, ki jih doživlja v prostorih današnje galerije. To še posebej velja za nekdanjo samostansko cerkev s čudovito akustiko. Odzven zvoka naslavlja delo Štimance, za katero je Paola Korošec dobila navdih med obiskom gotske cerkve v bližnjem kartuzijanskem samostanu Pleterje. Odsotnost zvoka pri instalaciji, katere bistvo je resonanca, napeljuje na misel o tišini nevidnega časa, ki pripada preteklosti. Vidno je usmerjeno k nevidnemu - zvoku, kot sredstvu kontemplacije in molitve. Odmik od zunanjega sveta v iskanje samega sebe in metafizičnega, naslavlja postavitev Paole Korošec s povednim naslovom Celica. Spraskana ogledala sta polkni, ki odpirata pogled v nove dimenzije, ki presegajo zamrežen pogled skozi okno »celice«. Asketska lahkotnost in breztežnost ogledal nas poneseta v duhovno sfero meditativnosti, v valovanje drugačnega ritma življenja, kot smo ga vajeni danes. Ora et labora - moli in delaj je slogan tihega, posvečenega življenja v skupnosti in hkrati v osami.

Slikarska dela Aleksandra Nišavića so nastala na odsluženih grafičnih sitih, ki jim je umetnik s svojimi potezami vdihnil novo življenje. Motivi so prežeti z drobci zgodovine, predvsem z izrazitimi detajli gotskega kiparstva ter transformacijami pisave starodavnih liturgičnih knjig. Svila namesto običajnejšega platna ali papirja, dovoljuje umetniku prehajanje odsevov ter senc potez in barv na steno, kar dodaja slikam globljo dimenzijo. Lahkotne transparentne forme pol abstraktnih motivov Nišavićevih del pritegnejo pogled z lesketom srebrnih lističev. Barvna paleta Nišavićevih slik je sorodna kiparskim delom Paole Korošec. Sestavljena je iz umirjenih zemeljskih tonov, s poudarki rdeče, modre in zelene barve. Stik z zemljo oz. prizemljenost upodobitev je neposredna, saj avtor namesto barve pogosto posega po glini kot izraznem sredstvu. V umetnikovih delih se skriva tudi občutje domotožja, ki ga občutimo ob detajlih povezanih z avtorjevim rojstnim krajem v bližini Kostanjevice na Krki. Ti ostajajo zanj otipljiva fizična povezava med nekoč in zdaj, kot vizualni spomenik času mladosti, v katerega ni vrnitve.

Največja konstanta naših življenj je ravno večna sprememba, nestalnost, fluidnost oblik telesa in zavesti. Potopitev v nostalgični sprehod po pokrajini doživetih spominov ob razstavljenih delih, kot rdeča nit razstave, povezuje bogato kulturno dediščino nekdanjega cistercijanskega samostana in dovoljuje refleksijo in preskok neskončne razdalje med nekoč in danes.

O umetnikih:

Paola Korošec se je rodila leta 1969 v Ljubljani. Študij kiparstva je zaključila leta 1993 pri prof. Dragu Tršarju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in se vpisala na podiplomski študij kiparstva in restavratorstva. Za svoje dosežke v kiparstvu je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Njeno delo se dotika problema prostora in razumevanja le-tega. Pogosto deluje v javnem prostoru izven galerijskih okvirjev. V letu 2021 je prejela Jakopičevo priznanje.

Že od ustanovitve Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru (pri ZDSLU), je aktivna z avtorskimi projekti in pri organizaciji umetniških akcij ter pripravi strokovnih simpozijev na to temo. Sodeluje z različnimi muzeji in drugimi institucijami (MGML, SAZU) na področju arheoloških izkopavanj in raziskovanj ter računalniške 3D modelacije. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Aleksander Nišavić - Aco se je rodil  1965 v Novem mestu. Študij je končal na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo pri prof. Andreju Jemcu in prof. Janezu Berniku. V grafiki se je izpopolnjeval pri prof  Vladimirju Veličkoviću v Parizu in pri gostujočem prof. Toonu Wegnerju v Parizu. Ustvarja na več likovnih področjih (slikarstvo, grafika, ilustracija, restavratorstvo). Je član FLU. Z donacijami umetniških del sodeluje v humanitarnih projektih. Živi in ustvarja v Ljubljani.  

Galerija Božidar Jakac

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava