Novi zemljevid potresne nevarnosti Slovenije: to pravijo najnovejši podatki
Seizmologi Agencije RS za okolje (Arso) in geologi Geološkega zavoda Slovenije so zaključili sedemletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije, ki je bil tudi podlaga za oblikovanje nove karte potresne nevarnosti. Ta je po besedah strokovnjakov natančnejša kot tista iz leta 2001. »Od izdelave zadnje študije potresne nevarnosti Slovenije je minilo že 20 let in v tem času so strokovnjaki pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so tudi metode ocenjevanja in razviti so novi računalniški programi,« nam je pojasnil Andrej Vuga z Arsa.
Na podlagi nove metodologije in tehnologije največja potresna nevarnost ostaja v zahodni Sloveniji, na območju Bovca, in na vzhodu, na območju Brežic. Na severovzhodu države in Primorskem je potresna nevarnost najmanjša.
V preteklosti je ocenjevanje potresne nevarnosti temeljilo skoraj izključno le na potresni zgodovini in katalogu potresov, novejši izračuni pa upoštevajo možnost nastanka močnejših potresov na opredeljenih aktivnih prelomih. V zadnjih letih so zgradili številne nove potresne opazovalnice, kar je strokovnjakom, poleg zabeležk potresov v zadnjih 25 letih, omogočilo natančnejši vpogled v potrese ter oceno potresne nevarnosti.
Potresna nevarnost po Sloveniji na novem zemljevidu
Seizmologi opažajo, da se potresna nevarnost v zadnjih 20 letih ni spremenila. Enaka ostajata število potresov in njihova moč. »Spremenilo pa se je naše védenje o potresni nevarnosti, predvsem o tem, kakšne pospeške tal lahko pričakujemo ob potresih,« pojasnjuje Vuga.
Največja potresna nevarnost Slovenije ostaja na zahodnem delu Slovenije. Potresna nevarnost je največja zahodno od Bovca, na meji z Italijo, kjer je vrednost projektnega pospeška na novi karti 0,325 g (težni pospešek). To je posledica velike potresne aktivnosti v Furlaniji.
Velika potresna nevarnost (0,3 g težnega pospeška) je ocenjena tudi na območju okrog Idrije, kjer so najpomembnejši aktivni prelomi, in v severovzhodni Sloveniji na območju Brežic, kjer se v Sloveniji zgodi največ zmernih potresov.
Tako kot na starem zemljevidu potresne nevarnosti (2001) je tudi na novi karti potresna nevarnost znatna v osrednjem delu Slovenije ter v pasu od severozahoda do jugovzhoda. Med potresno nevarna območja (0,275 g) spada tudi Ljubljana z okolico, ki je še posebej ogrožena zaradi velike gostote naseljenosti.
Projektni pospešek tal
Gradbeniki pri projektiranju potresno odporne gradnje tako uporabljajo projektni pospešek tal, ki je označen s težnim pospeškom g (1 g = 9,81 m/s2). Zakonodaja določa, da je osnovni parameter potresne nevarnosti projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let in za trdna tla (tip tal A po EC8). Povratna doba je povprečen čas med prekoračitvami vrednosti pospeška tal na dani lokaciji. Priporočena doba 475 let ustreza 90 odstotkov verjetnosti, da vrednosti na karti ne bodo presežene v 50 letih, kar je predvidena življenjska doba navadnih objektov.
Nove vrednosti so večinoma večje, le v okolici Ptuja nekoliko manjše
»Nove vrednosti so v večini Slovenije večje, predvsem zaradi uporabe novejših modelov pojemanja pospeška tal z oddaljenostjo od žarišča potresa. V severnem delu osrednje Slovenije (Ljubljana, Kranj, Kamnik) ter na jugozahodu Slovenije so vrednosti na obeh kartah primerljive. Le v okolici Ptuja se je projektni pospešek tal na novi karti nekoliko zmanjšal,« pojasnjuje Vuga.
Za projektante
Za lažjo uporabo nove karte pri projektiranju so za gradbenike – projektante pripravili spletni pregledovalnik. V njem so prikazane nova uradna karta projektnega pospeška tal, informativne karte pospeška tal za povratno dobo 475 let in različne spektralne čase ter percentilne vrednosti in karte za različne povratne dobe. Dostopni so tudi spektri in krivulje potresne nevarnosti za večje kraje v Sloveniji.
V prehodnem obdobju dveh let projektanti lahko uporabljajo ali novo ali doslej veljavno karto, od 1. maja 2024 pa bo nova karta edina veljavna za potresno odporno projektiranje.
