Vlada posegla med prejemnike pomoči

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost (MDDSZ) so se lotili krepke prenove socialnega podpornega sistema. Posegli bodo tudi v denarno socialno pomoč.

SLOVENIJA > V sklopu tako imenovane male socialne reforme je ministrstvo pripravilo osnutke novel zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Na novinarski konferenci, ki je namesto na pristojnem ministrstvu potekala kar na sedežu stranke NSi, se je minister Janez Cigler Kralj posvetil predvsem novi ureditvi na področju otroških dodatkov, in sicer centri za socialno delo (CSD) pri oceni premoženjskega stanja ne bodo več upoštevali premoženja, ampak le še dohodek. Torej, četudi bo imel kdo na računu milijon evrov in bo uradno prikazal le minimalne prihodke, bo upravičen do otroških dodatkov.

120.000

Slovencev glede na zadnje dostopne podatke prejema denarno socialno pomoč

Preživeti, ne živeti

Precej bolj skop je bil minister pri obrazložitvi sprememb, ki so jih pripravili pri zakonu o socialnih prejemkih, katerega del je tudi socialna pomoč. Ta je varovalo, ki naj bi čisto vsakega prebivalca Slovenije zaščitilo pred absolutno revščino in mu omogočilo preživetje.

402,18

evra znaša socialna pomoč za samsko odraslo osebo

Kot oblastniki večkrat poudarjajo, gre za znesek, ki omogoča začasno rešitev, dokler se oseba tako rekoč ne postavi na noge in tako ali drugače poskrbi zase. Pomoč je namenjena temu, da se z njo preživi, ne pa tudi dlje časa živi. A dejstvo je, da je znatno število Slovencev trajno odvisnih od socialne pomoči in z zneskom, ki je trenutno 403 evre, izjemno težko preživijo iz meseca v mesec.

Obilica pripomb, malo uslišanih

Poleti je MDDSZ v javno razpravo poslalo predvidene spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih, kamor spada prejemanje socialne pomoči.

Tisti, ki bodo obsojeni na pogojno kazen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ne bodo več upravičeni do socialne pomoči.

Na predloge, ki so jih predstavili poleti, so prejeli številne pripombe in priporočila, ki jih je na ministrstvo poslalo kar 33 različnih deležnikov: od CSD, Zagovornika načela enakosti in Slovenske karitas do Delavske svetovalnice in celo Društva zeliščarjev. A da bi lahko razumeli, kaj je deležnike zmotilo, je treba pogledati, kaj naj bi spremembe zakona prinašale.

Spremembe pri dodatku za delovno aktivnost

Glede na obstoječi zakon prejemniki socialne pomoči, če delajo prostovoljno ali občasno, prejmejo dodatek za delovno aktivnost, saj jih za njihov trud, ker so se aktivirali in pridobivali nove izkušnje in kompetence, država nagradi. Tako se zviša njihov cenzus za pridobitev pomoči, kar pomeni, da lahko nekaj malega zaslužijo in kljub temu še vedno prejmejo pomoč.

Sedanji predlog pa namesto dodatka za delovno aktivnost uvaja novo spodbudo, pri kateri plačila za opravljeno delo do zakonsko določene višine ne bodo upoštevali. Predlagano je, da se prejemek, ki ga odrasla delovno aktivna oseba prejme zaradi delovne aktivnosti, zmanjša za 35 odstotkov prejetega dohodka, vendar največ v višini 205 evrov in najmanj v višini malenkost nad 104 evri.

Skupnost centrov za socialno delo je ob tem predlagala, da bi se izplačevanje dodatka omejilo na skupno trajanje 12 mesecev v treh letih, saj lahko zdaj osebe dodatek prejemajo tudi do deset let in so tako manj motivirane pri iskanju zaposlitve.

Kateri obsojenec potrebuje denar za preživetje?

Zakon je vnesel tudi novost pri tem, komu se socialna podpora lahko odreče. Tako za denarno pomoč ne bodo mogli zaprositi tisti, ki so zaradi naklepnega kaznivega dejanja obsojeni na pogojno zaporno kazen.

A v nasprotju s tistimi, ki bodo na “pogojni”, bodo do pomoči upravičeni tisti, ki jim bo država omogočila alternativno prestajanje kazni na domu. Ker seveda potrebujejo sredstva za preživetje, in če ne bi imeli socialne pomoči, bi se lahko spet zatekli k zločinu.

Očitno to za tiste, ki so obsojeni na pogojno kazen, ne velja. Kdo bi vedel, zakaj? Na ministrstvo je prispelo več pripomb, naj to določbo črta iz zakona, a so ostale neuslišane.

Pomoč bi izplačevali v dobrinah, ne v denarju

Kljub številnim pripombam, tudi s strani CSD, je v predlogu sprememb zakona ostala določba, da se denarna socialna pomoč obvezno izplača v naravi, in ne v denarju, če si prejemnik nabere dolgove oziroma če otroci ne obiskujejo osnovne šole. Kot so povedali pri Skupnosti centrov za socialno delo, “bi v praksi taka določba povzročila kup težav, pa to tudi ni funkcija socialnega dela”.

Celotna mini socialna reforma bo zdaj romala v parlament, kjer pa vlada že dolgo le stežka zagotavlja večino, zato je možnosti, da se bodo zakoni še prilagajali in iskali kompromisi, še veliko.

---