Iz odpadne embalaže se lahko naredi marsikaj. Foto: BoBo Foto: dostopno
Iz odpadne embalaže se lahko naredi marsikaj. Foto: BoBo Foto: dostopno

Gre za pilotni primer v Sloveniji, s katerim se zbrane baterije in plastična embalaža namensko usmerjajo v predelavo za nadaljnjo uporabo oziroma izdelavo novih izdelkov za lastne potrebe, s čimer se postopoma vzpostavlja lasten snovni krog v lokalni skupnosti, je na predstavitvi akcije, ki je potekala v okviru prireditve ob dnevu Zemlje, po navedbah novomeške mestne občine povedal vodja razvojno projektne pisarne na novomeški občini in vodja projekta NovIKroG Peter Geršič. Kot je dodal, krožno gospodarstvo namreč najučinkoviteje doseže svoj namen takrat, ko materiali in storitve krožijo lokalno, v manjši skupnosti, ne pa da potujejo na drug konec sveta in znova nazaj.

Iz zbrane odpadne plastike, ki nosi oznake HDPE in PP, iz nje pa so izdelani npr. zamaški, embalaža čistil, posodice skute, sladoleda in kislega zelja, bodo partnerji projekta izdelali športne in didaktične pripomočke ter druge uporabne predmete. Zbrane odpadne litij-ionske baterije, ki jih najdemo v prenosnikih, ročnem orodju, e-kolesih in e-skirojih, pa nameravajo uporabiti v sistemih solarnega napajanja za osvetljevanje javnih poti.

"Zapiranje snovnih zank"

Kje bo potekalo zbiranje

Zbiranje odpadnih baterij in plastične embalaže bo potekalo v osnovnih šolah na območju osmih dolenjskih občin, v akciji pa bodo lahko sodelovali vsi občani, ki bodo čisto odpadno plastično embalažo z oznakama HDPE in PP ter iztrošene litij-ionske baterije prinesli na novomeško mestno občino, Komunalo Novo mesto, v Knjižnico Ivana Jarca, Kulturni center Janeza Trdine in novomeški butik ponovne uporabe Stara šola.

Na pomembnost lokalnega zapiranja snovnih zank je, kot so sporočili iz novomeške občine, opozoril tudi Marko Vrdoljak iz novomeškega podjetja Reusable Technologies, ki obnavlja iztrošene litij-ionske baterije. Kot je opozoril, so baterije za naravo zelo škodljive in predstavljajo nevaren odpadek, ki navadno konča daleč od naših oči, v deželah v razvoju, od koder tudi pridobivamo surovine za izdelavo baterij, kar je znova obremenjujoče za okolje.

Ob tem je spomnil, da so te baterije trenutno zelo iskan in uporabljan izdelek, saj med drugim poganjajo električne avtomobile. Kot primer je navedel električni avtomobil Tesla, ki za svoj pogon potrebuje 7000 takšnih baterij.

Zato je pomembno, da po njegovih besedah iztrošenih baterij ne obravnavamo kot odpadek, temveč kot sekundarno surovino, pri čemer poznamo številne primere dobrih praks, ki potrjujejo, da tako izdelani ekološki in krožni izdelki niso nič manj kakovostni ali dražji.

O možnostih izrabe plastike kot sekundarne surovine je spregovorila Polona Mavsar iz Zavoda Knof, ki bo šolam iz zbrane odpadne plastične embalaže priskrbel športne in didaktične pripomočke. S tem bodo zagotovili, da bodo neposredne koristi od zbiralne akcije imeli tisti, ki bodo v njej tudi najdejavnejši, s tem pa se bo tudi učinkovito sklenil lokalni snovni krog.

Kdo vse to plača

Kot so še pojasnili na novomeški občini, projekt NovIKroG s sredstvi v znesku nekaj manj kot 800.000 evrov sofinancira Norveški finančni mehanizem. V njem pa sodeluje šest partnerjev: Komunala Novo mesto, Razvojni center Novo mesto, Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto, Zavod Knof, Univerza Nord iz Norveške in kot vodilni partner novomeška mestna občina. Projekt traja dve leti, njegovo izvajanje pa so začeli maja 2022.