»Poglejte, tukaj imajo vsako noč 'malo šolo'. Po navadi pridejo ob dveh in rijejo do štirih, petih zjutraj,« je o nočnih obiskih divjih prašičev pod visokim betonskim zidom le nekaj metrov od svoje hiše pred dnevi pripovedoval Marjan Cah iz Črnega Kala. Poklical nas je, ker pravi, da je zaradi prašičev stanje v Črnem Kalu postalo že neznosno.
Po njegovih besedah so domačini opustili skoraj 90 odstotkov obdelovalnih površin (njiv, vinogradov, sadovnjakov) okoli vasi, saj se ne izplača gojiti ničesar več. »V eni noči požrejo tudi do 200 kilogramov grozdja. Stopajo na žice, se dvignejo tudi več kot meter visoko in lomijo trte. Krompirja, fižola, še solate skoraj nimamo več. Jaz bom letos opustil vinograd pri kamnolomu, ker ni več rešitve, ostalo bom poskušal še nekoliko braniti …« je pripovedoval Cah.
Odganja jih z radiem
Pred nekaj meseci so mu začeli divji prašiči ponoči prihajati celo na dvorišče. Ob hiši jim zdaj nastavlja vedra, v njih pa radijske sprejemnike in reflektorje. »Vsak večer jim postavim vsaj štiri radie. Nastavim jim frekvence Radia Ognjišče, ker ima najmočnejše oddajnike, in Radia Koper. Nekaj dni jih zvoki odženejo, nato pa se navadijo tudi na to,« je povedal Cah.
Pred časom so mu z dvorišča odnesli celo dva športna copata. »Da bi mi odnesli vsaj par, ampak so mi izmaknili dve desni supergi.« Cah jih je večkrat tudi srečal, najbližje srečanje je imel s svinjo v vinogradu pri kamnolomu, kjer se je rešil tako, da je zaprl vrata ograde. »Če ne bi bilo vrat, ne vem, kako bi se končalo. Prišel sem očitno na njeno območje in se je zakadila proti meni,« je dejal.
Zaradi prašičev solato zdaj kupujejo
Razume, da mora živeti tudi divjad, ampak ne v bližini vasi in v samih vaseh, za razmere pa krivi tudi lovce. »Pravijo, da ne smejo streljati, če so preblizu vasi, če ima svinja mlade, če je zaljubljena, žalostna … kdo ve, kaj še. Skratka, vsi držijo za vse, za človeka pa nihče. Pod vasjo so lepo vidne njihove steze. Če bi nekaj ustrelili, bi bil že mir,« je ocenil Cah in dejal, da so ljudje zaradi miru ponoči začeli zapirati še pse, sicer bi lajali celo noč. »Zaradi prašičev ne obdelujemo več svoje zemlje. To je bistvo vsega,« je poudaril.
Za težavo z divjimi prašiči pod Kraškim robom ve tudi predsednik lovske družine Rižana in predsednik Lovske zveze Koper Fabio Steffe. Po njegovem prepričanju so se prašiči preselili bližje vasi zato, ker je v gozdovih vse več ljudi, vključno s številnimi migranti, in ker so dolino med Tinjanom in Kraškim robom zavzeli gradbinci drugega tira. »Od 23 škod zaradi divjadi, ki so jih domačini prijavili predlani, smo jih imeli kar 18 v Ospu, Gabrovici in Črnem Kalu,« je povedal Steffe.
Lovci Lovske družine Rižana so leta 2021 ustrelili 264, lani pa 207 divjih prašičev. Steffe ocenjuje, da je zdaj prašičev manj, kar sklepa tudi po prijavljenih primerih škode. Lani so prejeli samo tri. Zaradi divjih prašičev je koprska lovska zveza sklicala tudi sestanek z vsemi štirimi občinami slovenske Istre in predlagala ukrepe, s katerimi bi preprečili škode in pomagali kmetovalcem.
Lovci ne morejo stražiti
»Da bi pa lovec čakal na prašiča 40 ur, najmanj toliko ga je treba v povprečju čakati, da bi ga uplenil, je nemogoče. Lovci delamo vse prostovoljno in brezplačno, v korist države in domačinov. In potem smo lahko tudi kaznovani. Če ne izpolnimo plana, če ne uredimo krmnih njiv … In če lovec ustreli prašiča zvečer, ima potem celo noč dela. Ampak lovci morajo hoditi tudi v službe,« je Steffe odgovoril na pričakovanja domačinov, da bodo stražili vasi. V vaseh ne smejo streljati, v okolici vasi tudi ni lovišče, zato ne smejo izvajati pogonov.
Prav zaradi divjih prašičev (predvsem zaradi nevarnosti pojava kuge) je država predlani dovolila lov na prašiče tudi z nočnimi daljnogledi. Steffe ravno temu pripisuje tako velik odstrel prašičev. »Osem lovskih družin v slovenski Istri jih je predlani uplenilo 1900. Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi lov opustili za samo eno leto? Prepričan sem, da ne bi ostal cel niti en travnik, po ulicah bi se sprehajali kot mačke in psi, v Portorožu ne bi bilo zelenic z rožami,« je povedal Steffe in dodal, da so za zdajšnje znosno stanje zaslužni prav lovci: »Lovci opravimo ogromno delo. In čas je, da nas država razglasi za naravovarstveno organizacijo in nam omogoči določene spodbude.«
V Koromačih pa s kupi kruha prašiče privabljajo
Medtem ko se prebivalci podeželja pritožujejo nad divjimi prašiči in drugo divjadjo, jih pod vasjo Koromači v slovenski Istri nekdo vabi s starim kruhom. Skoraj pol tone ga je nekdo pred dnevi odvrgel na parcelo, domačini pa se bojijo, da bo to privabilo prašiče. Pred nekaj dnevi nas je poklical prebivalec iz krajevne skupnosti Gradin, ki ni hotel biti imenovan, povedal zanimivo zgodbo in nam poslal več kot zgovorne fotografije. Ob robu njive pod vasjo Koromači, ob cesti proti Sirčem, je nekdo pripeljal in odvrgel tri velike kupe starega kruha. Dejanje, ki je že samo po sebi sporno – odmetavanje kruha, ki bi ga lahko nekdo posušil ali z njim nakrmil domače živali –, domačine skrbi zaradi povsem drugega vzroka. »Divji prašiči so ga že našli in začeli uničevati njive. To so najboljše njive in travniki daleč naokoli, in če se bodo navadili, bodo prihajali redno in razrili vse,« skrbi našega sogovornika, ki je odvržen kruh fotografiral.
Za informacije smo se obrnili na predsednika sveta krajevne skupnosti Gradin Sebastijana Šavleta. Pojasnil je, da so tudi na krajevno skupnost poklicali zaskrbljeni domačini, kraj si je nato ogledal še sam. »Ne vem, kdo to počne, ampak to je vse prej kot primerno in pametno. Seveda nas skrbi. Že tako je vse polno divjadi, ki povzroča veliko škode. Zato je tako dejanje skrajno nekorektno do lastnikov parcel na tem območju,« je povedal.
Naš vir nam je medtem zaupal, da imajo trije kupi starega kruha, ki naj se na tej njivi ne bi pojavili prvič, še dodatno ozadje. Menda naj bi se zaradi uporabe te njive vnel spor med dvema domačinoma, zato mnogi domnevajo, da je kruh le nagajanje med njima. Primer bi bil vsekakor zanimiv za inšpekcijske službe, ne samo zaradi kruha na kmetijskem zemljišču, ampak tudi zaradi vprašanja, kako in od kod je neznani storilec dobil takšno količino kruha.
