Od pametnega vinograda in robotiziranega hleva do akvaponskega vrta in navpičnega gojenja solate

Kmetija Žampa: V robotiziranem hlevu ob Mozartovi glasbi dajo krave več mleka

Na kmetiji Žampa v dolini Pesnice kravam med molžo predvajajo umirjeni klasično glasbo, tudi Mozarta in Vivaldija, trije roboti v modernem hlevu pa skrbijo za dobro počutje živali, da so krave večkrat na dan pomolzene, da imajo vedno dovolj krme in čista tla oziroma rešetke. Vpeljali so robotsko molžo. Krmilni robot (na sliki) vabi živali k jaslim in ko ugotovi, da imajo premalo krme, večkrat na dan vsaki skupini živali dostavi zanjo pripravljen krmni obrok. Robot za čiščenje rešetk pa vsako uro očisti označene površine. V sodobnem hlevu imajo tudi do živali prijazne svetilke, ki omogočajo menjavanje bele in rdeče svetlobe. Živali zagotovijo 16 ur svetle in osem ur temnejše svetlobe na dan, ki pri kravah prebuja izločanje melatonina in tako spodbuja ješčnost.

Inovativni izdelki iz ostankov pri predelavi jabolk, orehov in zelišč

Vse pomembnejše postaja biogospodarstvo, kjer biomaso iz kmetijstva in gozdarstva predelajo v nove izdelke z dodano vrednostjo. Po teh načelih pri projektu AlpBioEco iz stranskih tokov, ki nastanejo pri osnovni predelavi jabolk, orehov in avtohtonih zelišč, razvijajo ekološke inovativne izdelke, kot so brezglutenska jabolčna moka, orehovi flipsi in zeliščna duda. Vzpostavljajo cele verige vrednosti pri jabolkih, orehih in zeliščih, na podlagi teh verig pa razvijajo inovativne poslovne modele, ki so okoljsko sprejemljivi in po načelih biogospodarstva. Tako so iz jabolčnih tropin, ki ostanejo pri stiskanju soka iz jabolk, naredili biorazgradljive slamice in jabolčno moko, iz te pa spekli kruh in več vrst peciva (na sliki).

V akvaponskem vrtu hkrati gojimo ribe in zelenjavo ali sadje

Pri akvaponiki hkrati gojimo ribe in zelenjavo ali sadje, zlasti jagodičje, brez uporabe zemlje, gnojil, pesticidov in kemikalij. Jože Meh želi to tehnologijo pripeljati v Slovenijo, vzorčni in energetsko neodvisen akvaponski vrt Satilu (na sliki) je že postavil na Goričkem. Zanj potrebuje 200 kvadratnih metrov zemljišča. Tehnologija z navpičnimi stolpi za vrtnine, ki jo ponuja Jože Meh z montažo vred, prihaja iz podjetja Farm2Fork iz Malezije. Gre za dvonadstropni rastlinjak s 150 navpičnimi stolpi. Vsak stolp ima 92 rastnih mest za prav toliko rastlin. Tako na pol kvadratnega metra pridela sto glav solate. Voda v sistemu neprestano kroži. Vodo, ki izpuhti ali jo porabi zelenjava, nadomestijo z deževnico, ki jo zbirajo.

Avtomatizirani rastlinjak za navpično gojenje solate in drugih vrtnin

Iskra Impuls v sodelovanju s podjetjem Strip's razvija visokoregalne avtomatizirane rastlinjake za samooskrbo CLEVER v okoljih z neprimernimi podnebnimi razmerami za kmetovanje in v večjih mestnih središčih. S pomočjo varčne LED-osvetlitve, ki jo razvija Strip's, bodo gojili rastline v optimalnih razmerah. Z računalniškim programom bodo sproti spremljali stanje rastlin in nadzirali osvetlitev, klimo, dovajanje vode, hranil ter po potrebi tudi fitofarmacevtskih sredstev. V njihovem rastlinjaku rastline ne rastejo v zemlji, pač pa na pladnjih (na sliki), ki so jih razvili v Iskri Impuls. Koreninam dodajajo hranila, ki jih potrebujejo za rast. Tako lahko hkrati gojijo več vrst rastlin, največ zanimanja pa pričakujejo za vzgojo zahtevnejših rastlin, kot je na primer medicinska konoplja.

Precizno škropljenje v vinogradu

Poraba goriva in fitofarmacevtskih sredstev (FFS) je visok strošek tudi za vinogradniško kmetijo Krampač iz Prekmurja. Da bi zmanjšali vpliv na okolje, v okviru pilotnega projekta H3O-SpotOn preizkušajo tehnologijo preciznega škropljenja. Na podlagi podatkov iz njihove vremenske postaje, ki jim sporoča osnovne parametre o vlagi, temperaturi in tudi o populaciji insektov, se odločijo, kdaj je škropljenje potrebno. Sistem na podlagi danih podatkov o vegetaciji in terenu sam preračuna, koliko FFS potrebujejo, saj stroj glede na hitrost premikanja prilagaja porabo. Ko je škropljenje končano, škropiva ne sme ostati ali zmanjkati. Po končanem delu na računalniku ali mobitelu preverijo, kje so škropljenje opravili, ali so ga ustrezno opravili in ali so uporabili najprimernejšo mešanico.

Novi razgradljivi izdelki iz odpadne hmeljevine

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vpeljuje krožno gospodarstvo v hmeljarstvo in temu, kar je zdaj še odpadek, daje novo uporabo in novo vrednost. To je rdeča nit projekta LIFE BioTHOP, v katerem kompostirajo hmeljevino, kot pravijo ostanku zelene mase po obiranju storžkov hmelja, in razvijajo nove biorazgradljive izdelke in materiale, ki niso uporabni le v kmetijstvu, ampak celo v avtomobilski industriji in drugih panogah.Hmelj potrebuje oporo za rast.Slovenski hmeljarji namesto sintetične vrvice iz polipropilena že uporabljajo biorazgradljivo vrvico (na sliki), ki jo lahko skupaj z odpadno hmeljevino kompostirajo in dobijo razgradljiv material za embalažo za vino, biokompozit in vrtnarske lončke.

S pametnimi ovratnicami MooHero do boljše reprodukcije krav

Na kmetiji Rotnik v Ravnah pri Šoštanju imajo nad vsako od 80 krav zelo dober pregled.Krave nosijo pametno ovratnico za optimizacijo reprodukcije krav (na sliki), ki so jo razvili v podjetju MooHero.Z ovratnico lahko v 95 odstotkih pravilno napovedo gonitev, kar je za govedorejca pomemben podatek.Prava napoved gonitve omogoča pravočasno osemenitev in zagotavlja višjo stopnjo oploditve.Pozorno spremljanje gonitev je lahko sicer za kmeta velik izziv, saj vsaka zamujena gonitev pomeni nepotreben strošek.S pametnimi ovratnicami spremljajo aktivnost ter prežvekovanje krav ter z inovativnim pristopom obdelave podatkov v oblaku kmeta hitro opozorijo na prihajajočo bolezen ali potencialno gonitev.Ovratnico lahko prilagodijo tako, da bo uporabna tudi za spremljanje konj, psov in mačk.

Čretnikove krave preizkušajo sodobna udobna tla z Nizozemske

Udobje živali je mlademu gospodarju Simonu Čretniku iz Savinjske doline najbolj pomembno, zato so postavili najsodobnejši pašnik pod streho z naprednim sistemom tal za dobro počutje živali High Welfare Floor nizozemskega razvijalca ID Agro. Od pomladi njihove krave molznice bivajo v hlevu brez ležalnih boksov. Tla v hlevu so ves čas suha in čista. Sestavljena so iz treh plasti, ki so postavljene na betonsko ploščo z odtoki in cevmi do jame. Prva plast je plastično satovje, nato je plast za udobje, povsem na vrhu je tkanina. Vse tri plasti prepuščajo tekočino, trdi del – blato pa ostane na površini in ga odstrani za ta hlev posebej prilagojen robot. Poleg čistilnega robota imajo tudi molznega robota, ki spremlja kakovost mleka in gonitev.

S pametnim vinogradom prihranijo do petine stroškov

Kmetija Leber-Vračko blizu Zgornje Kungote v okviru projekta EIP Smart Agro Grape preizkuša digitalno platformo, ki jim omogoča, da grozdje pridelujejo z manjšim obremenjevanjem okolja. V testnih vinogradih bodo namestili senzorične meteorološke naprave (na sliki) in na podlagi zbranih informacij preventivno ukrepali. Sistem bo na podlagi podatkov določil idealno količino potrebne vode, gnojil ter sredstev za varstvo in zaščito trte. S poznavanjem mikrolokacijskih okoljskih parametrov bodo lahko porabili manj sredstev za zaščito in varstvo rastlin. Z uporabo interneta stvari (IoT) in drugih digitalnih tehnologij v kmetijstvu in vinogradništvu lahko zmanjšajo proizvodne stroške za petino do 30 odstotkov.

Butična pivovarna skupaj z vinarji stopa po poti nič odpadka

Reservoir Dogs v prostorih nekdanjega pohištvenega velikana Mebla, ki so jih poimenovali Dogs’ Sour Lab, inovativnno spajajo pivski in vinski svet. V rabljenih vinskih sodih varijo pivo, ki mu med drugim dodajajo tudi sveže vinske tropine (na sliki). Pivo vnovič fermentirajo z avtohtonimi vinskimi kvasovkami, ki jih v pivo prenesejo po štirih poteh: z dodajanjem usedlin, ki biodinamičnim vinarjem ostanejo po pretakanju vina, vinskih tropin, z dodajanjem grozdnih jagod in s tako imenovano spontano fermentacijo, kjer v svoji kleti kvasovke v pivo zajamejo kar iz zraka. Ta piva so bolj kisla, po okusu in barvi bolj podobna vinu. Prve refermentacije so opravili pred šestimi leti in leta 2017 so imeli pred seboj že prve testne steklenice, zdaj se jim iz leta v leto pridružuje več slovenskih biodinamičnih vinarjev.

Pametni senzorji olajšajo trajnostno kmetovanje

V kranjskem podjetju Telos razvijajo pametne senzorje, s katerimi bodo kmetje na daljavo sproti spremljali parametre, ki vplivajo na rast pridelkov, ter tako lažje in bolj učinkovito upravljali kmetijo.Senzorji samodejno spremljajo številne parametre na njivah, v rastlinjakih ali hlevih, lahko merijo tudi prisotnost strupenih snovi v prostorih, raven krmil v silosih in druge parametre.S senzorji, zapičenimi v zemljo, lahko kmetje prek internetne povezave in platforme na računalniku, telefonu ali tablici skoraj dobesedno iz dnevne sobe spremljajo temperaturo zemlje in vlago na različnih globinah, kislost, vsebnost dušika, kalija in fosforja ter druge značilnosti. S temi podatki bodo optimalno gnojili in zalivali tiste dele polja, kjer je treba, senzorji pa z alarmom tudi samodejno opozorijo na morebitno preseganje nastavljenih vrednosti.

Študentski robot farmbeast uničuje plevel na tri načine

Jurij Rakun in Miran Lakota s katedre za biosistemsko inženirstvo na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) že trinajsto leto vodita študente kmetijstva, strojništva, računalništva, mehatronike in fizike pri razvoju avtonomnega robota za uničevanje plevela.Farmbeast, kot študenti pravijo robotu, lahko uniči plevel na tri načine – toplotno z laserjem, mehansko z rezalnikom in kemično s fitofarmacevtskimi sredstvi.Robot je sposoben razumevanja okolice, izdelave zemljevidov polj in avtonomne medvrstne navigacije po polju koruze ali drugih podobnih obdelovalnih površinah. Z robotom preprečujejo nekontroliran nanos fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje plevelov tako, da robot škropi samo na mesta in v količini, kot je res potrebno, da je manj negativnih vplivov na okolico.

S slovenskim kapitalom in znanjem v Vojvodini gojijo ameriške borovnice

Ameriške borovnice (na sliki), ingver, medovite rastline in morda tudi hmelj so kulture, ki jih bo slovensko podjetje Mokrin Agro gojilo v Vojvodini.Začenjajo z ameriškimi borovnicami, ki jih po visokih standardih gojijo na 20 hektarjih, kar je za slovenske razmere ogromno.Borovnice rastejo v kokosovem substratu, z računalniško vodenim namakanjem in gnojenjem, pred točo, vetrom in pticami pa jih varuje zaščitna mreža.Z metodami sodobnega monitoringa tal stalno spremljajo in izboljšujejo rodovitnost tal.Velik poudarek dajejo zdravim in živim tlom, saj je prst osnova za vzgojo zdravih, neoporečnih in kakovostnih pridelkov.V desetletnem načrtu so predvideli tudi druge kulture – ingver, hmelj, medovite rastline in drevje.Morda bodo imeli tudi čebele in sodobno skladišče z delno robotizirano sortirno-pakirno linijo.

Brezplačna e-priloga o pametnem kmetijstvu v letu 2021

Kako se posodabljajo kmetije in katere nove tehnologije razvijajo pri nas

Pred leti so se tehnologije pridelave hrane posodabljale bistveno počasneje kot danes. Danes pa se z izjemno hitrostjo v kmetijstvo uvaja avtonomna robotizacija, ki je za nekatere pred leti bila le še fikcija.

Predstavljamo tudi 14 idej, uporabnikov in ponudnikov novih tehnologij v kmetijstvu, ki smo jih med letom uvrstili na natečaj Agrobiznis hi-tech 2021.

Dr. Blaž Germšek, predstojnik infrastrukturnega centra Jablje, Kmetijski inštitut Slovenije:

"Ob poplavi informacij je pomembno, da se bralcem te priloge ponudijo najkakovostnejše, preverjene novosti ter v praksi uveljavljen prenos informacij in znanja s področja novodobnih in prihajajočih tehnologij kmetijstva."

Za brezplačen prenos priloge je potrebna izpolnitev vseh zahtevanih podatkov in potrditev soglasja.

Spoštujemo vašo pravico do zasebnosti!

Obvezujemo se, da bomo z vašimi podatki ravnali skrbno in odgovorno. Vaše podatke bomo uporabljali in hranili, dokler ne prejmemo vaše zahteve za izbris. Zahtevo za izbris podatkov lahko pošljete na e-naslov zasebnost@finance.si. Podrobnejše informacije o varovanju vaše zasebnosti in vaših pravicah si lahko preberete v naši politiki zasebnosti na www.finance.si/zasebnost.

ČASNIK FINANCE, časopisno založništvo d.o.o., Bleiweisova cesta 30, Ljubljana

Napišite svoj komentar

Pred pisanjem je smiselno prebrati pravila foruma. Uredništvo Finance.si bo po svoji presoji sporna sporočila izbrisalo in po potrebi posameznim avtorjem odvzelo možnost pisanja.

Opozorilo: po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Finance bodo pomagale pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo k temu pozvane s strani pristojnih organov.

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.