Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je na družbenem omrežju Telegram najavila vzpostavitev štirih zbirnih mest, da bi poskusili z evakuacijo civilistov, ki so še vedno ujeti v obleganem Mariupolu, če bo varnostna situacija to dopuščala. Regionalni guverner Pavel Krilenko je ob tem zapisal, da bodo civiliste iz azovske regije evakuirali v Zaporožje, ki je pod ukrajinskim nadzorom. Vendar pa ni jasno, ali vsi evakuirani civilisti prihajajo iz jeklarne Azovstal.
Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je najavil, da ukrajinska vlada dela vse, kar je v njeni moči, da bi kljub številnim napadom ruske vojske na tem območju evakuirali ljudi iz obleganega mesta Mariupol in jeklarne Azovstal. Slednja se sooča z vse hujšimi napadi. Ruskim silam naj bi namreč uspelo vdreti v jeklarno, kjer zdaj potekajo spopadi, poroča Sky News.
O hudih bojih v jeklarni je poročal tudi župan Mariupola Vadim Bojčenko, ki je dejal, da so ukrajinske sile med spopadi izgubile stik z jeklarno, a so ga kasneje znova vzpostavili. "Tam so tudi lokalni prebivalci, civilisti, na stotine jih je. Med njimi je tudi več kot 30 otrok," je dodal Bojčenko. Ukrajinske sile so po njegovih besedah med srditimi spopadi z ruskimi enotami izgubile stik z jeklarno. Dodal je, da Rusija jeklarno napada s težkim topništvom, tanki in letali, v napadu naj bi sodelovale tudi vojaške ladje ob obali.
V Kremlju so sicer navedbe o vdoru ruske vojske v Azovstal zanikali. Kot so dejali, so ruske sile zgolj odgovorile na ogenj ukrajinskih vojakov.
Ruske sile so že v torek skušale vdreti v jeklarno, ki predstavlja še zadnje središče ukrajinskega upora v tem pristaniškem mestu. Več kot 100 civilistov so sicer v torek uspešno evakuirali iz elektrarne, neznano število pa jih skupaj z ukrajinskimi silami še vedno ostaja ujetih v tovarni.
Zelenski je v nočnem video nagovoru povedal, da je vladi v torek uspelo evakuirati 156 ljudi, ki so prispeli v Zaporožje. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri evakuaciji in obljubil, da bo vlada še naprej delala vse, da bi iz mesta spravila vse ljudi. "Težko je. Vendar potrebujemo vse, ki ostajajo tam, tako civiliste kot vojake. Ni bilo dneva, ko se ne bi ukvarjali s to zagato, ko naši ljudje ne bi skušali rešiti tega vprašanja," je dejal ukrajinski predsednik.
Zelenski je dodal, da kljub skoraj tridnevni prekinitvi ognja, ki je omogočila evakuacijo, ruske enote še vedno poskušajo zavzeti industrijski kompleks jeklarne Azovstal. V drugem sporočilu na Telegramu je objavil tudi več fotografij uničene civilne infrastrukture.
Rusko obrambno ministrstvo je za četrtek, petek in soboto napovedalo prekinitev ognja in humanitarni koridor za civiliste, ujete na območju velikanske jeklarne Azovstal pri obleganem ukrajinskem mestu Mariupol, ki jo ruske sile močno obstreljujejo. Ukrajinski predsednik Zelenski je medtem v telefonskem pogovoru z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom svetovno organizacijo pozval, naj pomaga pri evakuaciji vseh ranjenih iz enega največjih jeklarskih kompleksov v Evropi, ki je zdaj močno uničen. Združeni narodi so v nedeljo že sodelovali pri evakuaciji okoli 100 civilistov z območja.
Kremelj zavrnil špekulacije: Putin 9. maja ne bo napovedal vojno Ukrajini
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je zavrnil špekulacije, da naj bi ruski predsednik predsednik Vladimir Putin 9. maja, ko Rusija praznuje dan zmage, nameraval napovedati vojno Ukrajini in razglasiti nacionalno mobilizacijo. Na ta dan se Rusija spominja zmage Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni, poroča Reuters.
Putin je doslej delovanje ruskih sil v Ukrajini označeval z besedami "posebna vojaška operacija". Vendar pa zahodni politiki in nekateri drugi strokovnjaki predvidevajo več mogočih scenarijev, ki bi se lahko odvili 9. maja, vse od možnosti uradne razglasitve vojne do razglasitve zmage. Vendar pa je Peskov na vprašanje o tem odvrnil, da se to zagotovo ne bo zgodilo: "To je nesmisel."
Ob tem je tiskovni predstavnik Kremlja dodal, da ljudje ne bi smeli poslušati niti špekulacij, ki pravijo, da bi lahko prišlo v Rusiji celo do odločitve o nacionalni mobilizaciji. Slednja ugibanja je označil za neumnost.
Avstrijska ministrica: Ukrajini ne zavračamo članstva v EU, a to je dolg proces, ki ga ne bo mogoče doseči v petih do desetih letih
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je, ko je Ukrajini predlagal, naj preuči druge načine, kako se približati EU, sprožil ostro polemiko. Ruske tiskovne agencije so sicer ministrove besede interpretirale kot zavrnitev vstopa Ukrajine.
Ministrica za EU in ustavne zadeve Karoline Edtstadler je zdaj pojasnila, da bi bil popoln pristopni proces Ukrajine "dolg proces prilagajanja, ki ga zagotovo ne bo mogoče doseči v naslednjih petih do desetih letih". Poudarila je, da nekatere države na Zahodnem Balkanu na vstop v Unijo čakajo tudi desetletja ter dodala, da za Ukrajino ne morejo uvesti izjeme hitrega postopka.
Da je prav to želel povedati zunanji minister, je pojasnila ter dejala, da bodo morali biti v Ukrajini morda tudi ustvarjalni pri uvajanju zahodnih vrednot v državo. "Ukrajina je očitno ministrove besede razumela kot zavrnitev članstva v Uniji, vendar pa to ni bilo mišljeno tako in to ni stališče Avstrije," je poudarila.
Avstrija je sicer ena redkih evropskih držav, ki je Ukrajini zavrnila dobavo orožja. Namesto tega se je odločila, da bo državo podprla s humanitarno pomočjo. Doslej je Ukrajini dobavila 10.000 čelad, neprebojnih jopičev in 100.000 litrov goriva, Rdečemu križu in drugim nevladnim organizacijam pa je zagotovila 17,5 milijona evrov pomoči. Avstrijska vlada prispeva tudi 10 milijonov evrov v program pomoči Svetovne banke Ukrajini.
EU bo "znatno povečala" vojaško pomoč Moldaviji
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da podpira prizadevanje Moldavije za članstvo v Evropski uniji. Ob tem se je zavezal tudi, da bo Unija povečala vojaško pomoč državi, v kateri se po seriji eksploziji v proruski separatistični regiji povečujejo napetosti. "Letos nameravamo bistveno povečati našo podporo Moldaviji. Njenim oboroženim silam bomo zagotovilo dodatno vojaško opremo," je dejal na tiskovni konferenci z moldavsko predsednico Maio Sandu.
Evropska unija bo Moldaviji, kot je dejal predsednik Sveta, svojo podporo povečala tudi na področju logistike in kibernetske obrambe. "Naša evropska dolžnost je pomagati in podpirati vašo državo," je dejal Michel in dodal, da bo blok pomagal Moldaviji "obvladati posledice ruske agresije v Ukrajini". Zaradi vojne je iz Ukrajine pobegnilo že več kot 5,6 milijona ljudi, 450.000 jih je pobegnilo prav v sosednjo Moldavijo.
Sandu je na konferenci znova ponovila namero Moldavije, da postane članica EU, potem ko je 3. marca vložila vlogo za pristop. "Za model razvoja smo izbrali evropsko integracijo. Nevarnost in negotovost sosednje vojne nam je pokazala, da moramo braniti svojo izbiro in odločno korakati po tej poti," je dejala Sandujeva.
Michel je podprl odločitev Moldavije, da zaprosi za članstvo v EU. "Še naprej bomo poglabljali naše partnerstvo z vami, da bi vašo državo približali EU," je zagotovil.
Beloruska vojska pričela nenapovedane vojaške vaje
Beloruska vojska je medtem pričela nenapovedane vojaške vaje odzivnih sil, je sporočilo belorusko obrambno ministrstvo. Ministrstvo je ob tem dodalo, da vojaške vaje ne predstavljajo grožnje sosedam ali evropski skupnosti.
Beloruska vojska bo s temi vajami preverila zmožnosti hitrega odzivanja na morebiten zračni ali kopenski napad. Število enot, ki sodelujejo v vajah, bo postopno naraščalo.
Beloruska vojska ni aktivna udeleženka v vojni v Ukrajini, je pa zato Belorusija delu ruskih sil dovolila uporabo svojega ozemlja, da so te lahko s severa napadle Ukrajino. Ruska vojska je doslej zapustila severno bojišče, tako da Ukrajina v celoti obvladuje območje ob meji z Belorusijo.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vojski obeh držav redno sodelujeta pri pripravi in izvedbi skupnih vojaških vaj.
