Sreda, 15. 12. 2021, 11.43
2 leti, 4 mesece
Vrhovni sodnik Jan Zobec: Tukaj je šlo tako daleč kot še nikoli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,83
44
Ena od težav vrhovnega sodišča je tudi način komuniciranja, je v oddaji Odkrito povedal vrhovni sodnik Jan Zlobec.
"Tu je šlo tako daleč kot še nikoli. To pa je brez precedensa. S to izjavo je kršilo ustavo. Najprej zato, ker je vrhovno sodišče že prejudiciralo izid postopkov, se pravi izid odločitev o tožbi, se pravi bo tožbi ugodeno, potem zato, ker so že povedali, kam bodo šla dosojena denarna sredstva, pa tudi zato, ker so na novinarje izvedli pritisk, in to hud pritisk," je vrhovni sodnik Jan Zobec v oddaji Odkrito na TV Slovenija komentiral grožnjo s tožbo, s katero je vrhovno sodišče odgovorilo na novinarska vprašanja o diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše.
V oddaji Odkrito je voditelj Igor Pirkovič sinoči gostil vrhovnega sodnika in nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca, čigar pravna mnenja, pritrdilna ali ločena, so, kot je dejal Pirkovič, izjemnega pomena in del pozitivnega prava v Republiki Sloveniji.
Zobec je dejal, da je ena od težav vrhovnega sodišča tudi način komuniciranja, kar je bilo razvidno tudi iz prvotnih odgovorov na novinarska vprašanja ter iz tvitov vrhovnega sodišča o izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleše in izjav predsednika vlade Janeza Janše.
Vprašanje obstoja diplom sodnikov je, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč. Vrhovni sodnik bo glede zapisanih neresnic vložil tožbo. Znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene.
— Vrhovno sodišče Republike Slovenije (@vrhovno) December 6, 2021
Gre za neresnična in popolnoma nesprejemljiva namigovanja predsednika vlade, ki si ne zaslužijo nobenega dodatnega komentarja. Vrhovni sodnik Masleša ni sam nikogar izpustil iz zapora. Več o razlogih razveljavitve odločbe v zadevi balkanski bojevnik po izidu sodbe.
— Vrhovno sodišče Republike Slovenije (@vrhovno) December 1, 2021
"Služba za odnose z javnostjo preveč komentira in premalo sporoča. To je služba, ki bi morala z javnostjo komunicirati tako, da bi javnosti predstavlja dejstva. Ko pa ta služba začne komunicirati ali pa se celo spuščati v neki politični dialog, recimo s predsednikom vlade, ki v političnem žargonu nekaj tvitne, vrhovno sodišče tega seveda ne bi smelo spregledati in bi moralo odgovoriti hladno in z dejstvi, ne pa se spustiti na politični diskurz in z nekimi kvalifikacijami, vrednostnimi sodbami politično obračunavati in se spuščati v politično debato," je pojasnil ter poudaril, da se to v tej službi, ki predstavlja vrhovno sodišče, ki govori v imenu vrhovnih sodnikov, preprosto ne spodobi.
O napovedih vrhovnega sodišča, da bo Masleša morebitne tožbe zoper novinarje tudi dobil in denar nakazal v dobrodelne namene, je Zobec dejal:
"Tu je šlo tako daleč kot še nikoli. To pa je brez precedensa. S to izjavo je kršilo ustavo. Najprej, ker je že prejudiciralo izid postopkov, se pravi izid odločitev o tožbi, se prav tožbi bo ugodeno, potem zato, ker so že povedali, kam bodo šla dosojena denarna sredstva, pa tudi zato, ker so na novinarje izvedli pritisk, in to hud pritisk. To pomeni, da če boste spraševali sodnike po njihovi izobrazbi, po predložitvi diplome, kadar se vam bo zdelo, da je to sporno, tvegate tožbo oziroma ne samo, da tvegate tožbo, tudi obsojeni boste. Ker mi smo vrhovno sodišče in vrhovno sodišče ima zadnjo besedo."
Po mnenju Zobca je to nedopustno. "Nedopustno z vidika svobode izražanja, ker ustvarja hud zastrašitveni efekt na novinarje, in drugič, ker prejudicira izid sodbe. Kdo bo še zaupal sodišču, če je že razsojeno v teh zadevah? Vrhovno sodišče ima pač zadnjo besedo in nižja sodišča bodo temu seveda samo sledila. To je nedopustno in čudim se, kako je šlo to kar tako mimo. Tudi sam nase sem jezen, da recimo sem na včerajšnji konferenci sodnikov bil tiho, da pač sam na to nisem reagiral," je še pojasnil.
Tišina in pristranskost medijev
"Ta tišina po mojem mnenju nakazuje na določeno pristranskost medijev. Vsaj dobršnega dela, žal vključno z vašim medijem in drugimi tako imenovanimi mainstream mediji. Če kdo, bi na to morali odreagirati vi, ker se tiče neposredno vas. Vaše službe, vašega poslanstva, da nadzorujete oblasti, ji zastavljate neprijetna vprašanja, vključno z vprašanji o izobrazbi in diplomi," je Zobec komentiral dejstvo, da je del medijev molčal o aferi z Masleševo diplomo.
Spomnil je na primer, ko je novinarka TV Slovenija Eugenija Carl enemu od poslancev zastavila podobno vprašanje o izobrazbi, pri čemer pa je, kot je poudaril Zobec, vendar ena pomembna razlika:
"Vprašanje je zastavila poslancu, tu pa so vprašanje zastavili sodniku. Zdaj poslanec črpa svojo legitimnost iz volje ljudstva. Tam je njegova legitimnost. Ne v izobrazbi. Poslanec je lahko človek brez kakršnekoli izobrazbe, zato ker črpa svojo legitimnost v demokratično izraženi volji ljudstva. Sodnik je drugačen, sodniki nimamo demokratičnega mandata, mi svojo legitimnost gradimo na znanju, visoki strokovnosti, na integriteti in na neodvisnosti."
"Pomemben steber je ravno to znanje, strokovnost, ki pa se dokazuje z diplomo. Seveda so stvari neravno primerljive, kot seveda na drugi strani niso primerljive s priljubljenostjo. Recimo, nekdo je favorit nekih medijev, drug je favorit drugih medijev in temu ustrezen je bil najbrž tudi odziv," je dodal.
Zobec: Na njegovem mestu bi diplomo predložil takoj
Zobec je dejal, da bi na Masleševem mestu takoj predložil potrdila o izobrazbi: "Tako bi ravnal zato, da bi dvom, ki je morda nastal ali pa z odlašanjem predložitve teh dokumentov nastaja in se krepi, čim prej odstranil. Z nepredložitvijo teh dokumentov dvom raste, je močnejši in večji ko je dvom, bolj upada zaupanje v sodstvo."
Od končanja fakultete do opravljanja pravosodnega izpita morata preteči dve leti
Po Zobčevih besedah morata od končanja fakultete do opravljanja pravosodnega izpita preteči dve leti: "To sta leti pripravništva, kjer se kandidat seznanja oziroma tudi aktivno sodeluje pri pripravi poročil, sestavlja osnutke, navzoč je na obravnavah. Včasih pri lažjih pravnih opravilih, pri kakšnih bolj rutinskih tudi sodeluje. Skratka, to je trening, ko se pripravnik, kandidat v dveh letih sprehodi skozi celoten pravosodni sistem, skozi vse instance tudi na tožilstvu, kjer se mora izkazati, saj mentorji napišejo oceno, on sam pa mora napisati dnevnik. Za to obstajajo posebni obrazci."
44