Nedeljkova je na facebook strani društva 2. novembra zapisala: »Maxijeva zgodba je končana. Medtem ko smo čakali na veterinarja, da ga uspava, se je z globokim vzdihom poslovil sam. Njegovo srce očitno ni zdržalo. Preveč je bilo. Ponoči sva se pogovarjala. Želela sem, da se odloči sam. In se je odločil. Zaspal je. Mirno in tiho, vendar obdan z ljubeznijo, ki je doslej ni bil deležen. Dirjaj, Maxi, po nebeških poljanah. Tam ni bolečin in ne izmečkov, ki bi ti povzročali trpljenje.« Le nekaj dni pozneje je neumorna borka za to, da bi se vsem živalim, ne le konjem, godilo bolje, zapisala: »Maxi Lion, tvoja smrt ni bila in ne bo zaman. Kot sem rekla, si glas trpljenja v nebo vpijočih mučenih in trpinčenih živalskih duš. Si njihov glas, njihov ambasador, njihovo upanje. Tako kot ste spremljali in podpirali Maxija, upam, da boste podprli tudi nas in naša prizadevanja, da se spremeni, dopolni, izboljša zakon in pravilnik o zaščiti rejnih živali, da se v pravilnik o zaščiti rejnih živali urgentno vpišejo tudi kopitarji in da se zvišajo tudi kazni za mučenje, trpinčenje in zlorabo teh čutečih bitij. Predvsem pa naj država na svojih zemljiščih, v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, uredi zavetišča za takšne živali,« piše Mojca Marot v novi številki Nedeljskega dnevnika.
Po številnih medijskih objavah, zgražanju številnih ljudi, ki jih krivice, ki se dogajajo živalim, ne le konjem, pač pa tudi drugim, ganejo, se je odzvala tudi Kasaška zveza Slovenije, saj je bil Maxi Lion športni konj. »Kot krovna organizacija za področje kasaštva se čutimo odgovorni podati svoje mnenje. Ostro obsojamo zadnjega lastnika tega konja in hkrati vse tiste, ki za svoje živali ne poskrbijo in morajo svoje življenje končati na tako grozljiv način,« je zapisala generalna sekretarka zveze Nina Lovrenčič.
Še preden je nesrečni konj Maxi Lion izdihnil, so člani Društva proti mučenju živali Celje prejeli klic, da naj bi uslužbenec enega od kampov v Zgornji Savinjski dolini na grozljiv način pokončal muco. Priči dogodku naj bi bili dve ženski, ki sta povedali, da naj bi uslužbenec kampa najprej muci stopil na glavo, nato pa jo ustrelil z zračno puško in odvrgel v bližnji gozd. Priča naj bi poskušala dejanje preprečiti, a naj bi bila pri tem deležna groženj. Rečeno naj bi ji bilo tudi, da je bila muca bolna in kot taka nevarna za goste v kampu. Seveda je tudi ta objava izzvala pri ljudeh številne kritike in zgražanja, nekateri komentarji pa naj bi bili celo izbrisani. Svojo plat dogajanja je javno pojasnil tudi Jure Kolenc, direktor in lastnik Kampa Menina. »Osebno obsojam in obžalujem nedavni dogodek z muco,« je zapisal. Priznal je, da imajo težave z brezdomnimi mucami, a jih rešujejo skupaj z veterinarsko službo. »Nekatere mačke steriliziramo in jih obdržimo, za druge poskušamo najti rešitev v sodelovanju z Mačjo hišo,« je zapisal. Kaj se je v resnici dogajalo, bo morda pokazala preiskava, ki še ni končana, dogodek preiskujeta tako policija kot inšpekcija. Da bi bila mera polna, se je le nekaj dni zatem na družabnem omrežju pojavil videoposnetek mladostnikov iz Koroške, ki sta posnela, kako je eden od njiju mucka vrgel z mostu v Vuhredu v deročo reko Dravo.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Za modri planet smo v zamudi 30 let
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, da so ukrepi, ki jih predlaga svetovna politika v boju s podnebnimi spremembami, preskromni, kakšen red in disciplino ima pri svoje delu svetovno znani judoistični trener Marjan Fabjan, zakaj nekateri člani kraljevih družin ne želijo opravljati nalog, ki so jih pridobili z rojstvom, kako so v koprski stolnici prvič zadonele največje orgle slovenskih cerkva, kako lepe in funkcionalne prostore ima odslej AGRFT – Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, zakaj vrnitev štiriletne Cleo 18 dni po njeni ugrabitvi daje novo upanje staršema že štirinajst let pogrešane Madeleine McCann – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
