Poljska vojska je posredovala z vodnim topom. Foto: Reuters
Poljska vojska je posredovala z vodnim topom. Foto: Reuters

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je pozvala k umiritvi razmer in zahtevala neomejen dostop humanitarnih organizacij ter novinarjev do območja.

Več tisoč ljudi že več dni biva v gozdu na beloruski strani meje s Poljsko. Po ocenah poljskih oblasti jih je tam trenutno okoli 4000. Nekateri so mrzlo noč preživeli kar na tleh ob mejnem prehodu Kuznica, nekateri spijo v šotorih.

Nekaj prebežnikov je proti poljskim varnostnim silam danes začelo metati kamenje, drva in steklenice, na kar so poljski organi odgovorili s solzivcem in vodnim topom. V pripadnike poljskih varnostnih sil naj bi metali tudi šok granate, s katerimi naj bi jih opremila beloruska vojska.

Poljsko obrambno ministrstvo sporoča, da "odbijajo napad". V dogajanju je bil huje ranjen poljski policist. Na območju je sicer okoli 20.000 pripadnikov poljskih varnostnih sil.

Poljska vlada je sporočila, da potekajo pogovori, ali naj glede razmer zaprosijo za posvetovanja z zavezništvom Nato. "Pripravljamo se na pesimističen scenarij, da bo konflikt trajal več mesecev," je povedal tiskovni predstavnik vlade Piotr Muller.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je na srečanju obrambnih ministrov EU-ja v Bruslju izrazil podporo in solidarnost Poljski. "Zelo smo zaskrbljeni, kako Lukašenkov režim uporablja ranljive prebežnike kot hibridno taktiko proti drugim državam in ogroža življenja prebežnikov," je dejal.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je bil kritičen do poljskega ravnanja na meji. "Ravnanje poljske strani je popolnoma nesprejemljivo," je dejal in omenil uporabo solzivca, vodnega topa in "streljanja nad glavami prebežnikov v smeri Belorusije".

Na območju je ujetih od 3000 do 4000 prebežnikov. Foto: Reuters
Na območju je ujetih od 3000 do 4000 prebežnikov. Foto: Reuters

Poljska trdi, da so beloruski organi poškodovali ograjo

Poljsko obrambno ministrstvo je beloruske varnostne organe obtožilo, da so poškodovali ograjo na meji med državama in s tem prebežnikom omogočili nezakonit prehod meje. Ministrstvo je objavilo videoposnetek, na katerem je videti, kako na beloruski strani meje oseba v vojaški uniformi odstranjuje ograjo.

Pozneje so zapisali še, da so štirje beloruski vojaki ponoči skušali poškodovati ograjo in enajst prebežnikov poslati na Poljsko. Poljska vojska je ta poskus preprečila, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Poljska je na meji postavila začasno 2,5 metra visoko ograjo z rezilno žico. Kmalu jo nameravajo nadomestiti s 5,5 metra visokim zidom, ki bo imel tudi senzorje za zaznavanje gibanja in kamere. Novo pregrado bodo začeli postavljati decembra.

Lukašenko odredil vzpostavitev začasnega centra za prebežnike

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je danes odredil vzpostavitev začasnega zatočišča za prebežnike približno 1,5 kilometra od meje s Poljsko, in sicer v logističnem centru.

Na fotografijah je videti, kako ljudje v hali logističnega centra pripravljajo vzmetnice in odeje. V centru bodo lahko prebežniki ostali, dokler vprašanje prebežnikov na meji ne bo rešeno, so sporočile tamkajšnje oblasti.

Putin govoril z Lukašenkom glede krize

Glede prebežniške krize na meji je danes z Lukašenkom po telefonu govoril ruski predsednik Vladimir Putin. Lukašenko je Putinu poročal še o telefonskem pogovoru, ki ga je imel v ponedeljek z nemško kanclerko Angelo Merkel. Šlo je za prvi pogovor med Angelo Merkel in Lukašenkom po spornih predsedniških volitvah avgusta lani.

V pogovoru sta pozornost namenila tudi varovanju skupne meje med Rusijo in Belorusijo.

Irak organizira evakuacijske polete

Irak je medtem za svoje državljane napovedal evakuacijske polete iz Minska. Od 150 do 200 Iračanov v Minsku se je že prijavilo na polet v domovino. "Število se spreminja, saj so ljudje obtičali na beloruskih mejah s Poljsko ali Litvo, za zdaj pa jim pristojni ne dovolijo vrnitve v Minsk," je povedal iraški konzul za Rusijo in Belorusijo Madžid Al Kinani.

Poljska je na mejo napotila 20.000 pripadnikov varnostnih sil. Foto: Reuters
Poljska je na mejo napotila 20.000 pripadnikov varnostnih sil. Foto: Reuters

Lukašenko napoveduje nove telefonske pogovore z Angelo Merkel

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je medtem napovedal nov telefonski pogovor z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki naj bi s članicami Evropske unije govorila o beloruskem predlogu za reševanje prebežniške krize na meji med Belorusijo in Poljsko.

Merkel in Lukašenko sta se v ponedeljek pogovarjala prvič po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji avgusta lani. Tiskovni predstavnik kanclerke Steffen Seibert je sporočil, da je bil pogovor namenjen "težkim razmeram na meji med Belorusijo in Evropsko unijo". Govorila naj bi o humanitarni podpori in rešitvah za zmanjšanje napetosti.

Sorodna novica EU potrdil pravni okvir za sankcioniranje odgovornih v Belorusiji za izkoriščanje prebežnikov

Na meji med Belorusijo in Poljsko se je zbralo več tisoč prebežnikov, pretežno z Bližnjega vzhoda, ki želijo vstopiti v Evropsko unijo. Bruselj obtožuje Minsk, da prebežnike izkorišča v politične namene, ko jih usmerja proti mejam Unije. V ponedeljek so sprejeli pravni okvir za nove sankcije, s katerimi bi lahko kaznovali tudi letalske družbe ali turistične agencije.

Lukašenko je zdaj sporočil, da bo kanclerka Merkel z voditelji drugih evropskih držav razpravljala o beloruskem predlogu za reševanje krize na meji, poroča beloruska tiskovna agencija Belta. Napovedal je nove telefonske pogovore s kanclerko.

Lukašenko omenjal prevoz prebežnikov v München

Beloruski predsednik naj bi sicer na srečanju z delovno skupino za pisanje nove beloruske ustave omenil možnost neposrednega prevoza prebežnikov v München, poroča Belta.

Mestne oblasti tega nemškega mesta naj bi namreč izrazile pripravljenost za sprejem prebežnikov. "Če Poljaki ne bodo zagotovili humanitarnega koridorja, jih lahko Belavia odpelje v München," je dejal Lukašenko.

V ponedeljek sta se o razmerah na meji pogovarjala tudi predsednika Francije in Rusije, Emmanuel Macron in Vladimir Putin. Zavzela sta se za umiritev razmer in govorila o vlogi Rusije pri reševanju spornega vprašanja.