Znanstvenik, ki nas vodi od virusa do virusa
Pionir sintezne biologije Roman Jerala, letošnji dobitnik Velike Preglove nagrade, je slovensko znanost postavil na svetovni zemljevid.
Odpri galerijo
»Menim, da je dolžnost znanstvenikov, da se odzovejo na družbene izzive in odgovorno zastavijo svojo besedo ter žrtvujejo čas,« pravi Roman Jerala. FOTO: Jože Suhadolnik
Kemijski inštitut je na slovesnosti ob 75. obletnici ustanovitve podelil tradicionalne Preglove nagrade. Velika nagrada, poimenovana po Nobelovem nagrajencu slovenskega rodu Fredriku Preglu, je letos šla v roke Romanu Jerali, ki ga javnost v zadnjih mesecih pozna kot zaupanja vrednega interpreta in pojasnjevalca številnih vprašanj o covidu-19.
Prof. dr. Roman Jerala je predvsem vrhunski znanstvenik svetovnega slovesa. Njegov znanstveni opus je impresiven, je pionir sintezne biologije pri nas in se uvršča med vodilne sintezne biologe na svetu. Njegov najizvirnejši dosežek je odkritje novega principa gradnje proteinskih struktur na podlagi dimernih obvitih vijačnic kot modularnih gradnikov (t. i. proteinski origami). Gre za popolnoma nov princip proteinskega zvitja, ki temelji na matematičnih pravilih teorije grafov in ga naprej razvija v okviru ERC projekta za uveljavljene raziskovalce.
»S svojim znanstvenim udejstvovanjem je slovensko znanost postavil na svetovni zemljevid, seveda pa tudi pomembno prispeval k ugledu Kemijskega inštituta. V zadnjem času je zelo aktiven pri sporočanju znanstvenih dognanj, povezanih s širjenjem koronavirusa,« je poudaril direktor inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.
Profesor Jerala je nagrade seveda vesel, še posebej, ker jo je dobil še med aktivnim raziskovalnim delom. A kot je poudaril, je zadovoljen predvsem, da je na Kemijskem inštitutu sestavil odlično ekipo, »v kateri so odlična kreativna energija, motivirane sodelavke in sodelavci ter dobri pogoji za delo. Zadnja leta smo res dosegli več lepih prebojev. Upam, da bomo še naprej pritegovali k sodelovanju sodelavce s podobno motivacijo in da bo v družbi še boljša podpora znanstvenim raziskavam prodornih skupin.«
Anderluh je povedal, da je Jerala »zahteven, predvsem do sebe pa tudi do vseh sodelavcev. Je pravi garač. Je pa tudi med redkimi, ki imajo zelo dober pregled nad znanstvenoraziskovalno dejavnostjo na svojem področju, tako v Sloveniji kot na svetu. Prav zato se v širši družbi večkrat odzove na vprašanja, povezana z dogajanjem v slovenski znanstvenoraziskovalni skupnosti.«
Čeprav ima ogromno obveznosti, sintezni biolog ažurno odgovarja na številna novinarska vprašanja, kratka pojasnila o covidu-19 podaja tudi na družbenih omrežjih. »Menim, da je dolžnost znanstvenikov, da se odzovejo na družbene izzive in odgovorno zastavijo svojo besedo ter žrtvujejo čas za informiranje javnosti o vsebinah, o katerih imajo znanje. Mislim, da ima mnenje znanstvenika, ki razume procese, ki so pomembni pri delovanju cepiv v velikem delu javnosti, še vedno ustrezno težo, sicer vidimo, kam nas vodi povzemanje napačnih in celo lažnih populističnih sporočil v družbenih medijih. Lahko bi se angažiralo več znanstvenikov, res pa to vzame nekaj časa. Izpostavljenost je prinesla tudi neprijetne izkušnje, največkrat od tistih, ki ne razumejo tistega, o čemer govorijo.«
V zadnjem času se je posvetil pridobivanju podpore za Center za tehnologije genske in celične terapije, »kjer bi radi nove tehnologije, ki smo jih in jih bomo razvili, v sodelovanju s kliniki pripeljali do pacientov. Priložnosti sodobne biomedicine so velike in škoda bi bila, če jih ne bi izkoristili.«
Dodal je, da so določene raziskave, s katerimi se ukvarja njegova skupina, nekoliko zastale zaradi epidemije in bodo določeni sklepi objavljeni šele v začetku prihodnjega leta. »Sicer delamo na zanimivi izboljšavi metode CRISPR za uporabo pri terapiji raka, kjer so rezultati zelo dobri tudi v živalskem modelu, v tej smeri imamo več želez v ognju. V okviru raziskav, ki jih podpira ERC projekt, smo letos objavili že dva članka v reviji Nature Communications, še nekaj jih je v recenziji,« je pojasnil.
Direktor inštituta Anderluh je ob visoki obletnici inštituta poudaril, da k znanstvenim dognanjem prispeva vrsta majhnih korakov in težko izpostavimo posamične zgodbe o uspehu. »Ponosni smo prav na vsak dosežek, nagrado, pridobljen projekt, sklenjena partnerstva z gospodarskimi družbami in sodelovanja z uglednimi tujimi sorodnimi ustanovami. Vseeno bi izpostavili izjemen dvig znanstvene kakovosti v zadnjih petih letih, ki se kaže tako v številu objav v znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva kot v številu pridobljenih projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Ti so veliko priznanje dobitnikom in spadajo med najbolj zaželene raziskovalne projekte na svetu, ker omogočajo raziskovalno svobodo raziskovalcem ter zagotavljajo dovolj sredstev in časa za razvoj ambicioznih konceptov.«
Prof. dr. Roman Jerala je predvsem vrhunski znanstvenik svetovnega slovesa. Njegov znanstveni opus je impresiven, je pionir sintezne biologije pri nas in se uvršča med vodilne sintezne biologe na svetu. Njegov najizvirnejši dosežek je odkritje novega principa gradnje proteinskih struktur na podlagi dimernih obvitih vijačnic kot modularnih gradnikov (t. i. proteinski origami). Gre za popolnoma nov princip proteinskega zvitja, ki temelji na matematičnih pravilih teorije grafov in ga naprej razvija v okviru ERC projekta za uveljavljene raziskovalce.
»S svojim znanstvenim udejstvovanjem je slovensko znanost postavil na svetovni zemljevid, seveda pa tudi pomembno prispeval k ugledu Kemijskega inštituta. V zadnjem času je zelo aktiven pri sporočanju znanstvenih dognanj, povezanih s širjenjem koronavirusa,« je poudaril direktor inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.
Profesor Jerala je nagrade seveda vesel, še posebej, ker jo je dobil še med aktivnim raziskovalnim delom. A kot je poudaril, je zadovoljen predvsem, da je na Kemijskem inštitutu sestavil odlično ekipo, »v kateri so odlična kreativna energija, motivirane sodelavke in sodelavci ter dobri pogoji za delo. Zadnja leta smo res dosegli več lepih prebojev. Upam, da bomo še naprej pritegovali k sodelovanju sodelavce s podobno motivacijo in da bo v družbi še boljša podpora znanstvenim raziskavam prodornih skupin.«
Zahteven predvsem do sebe
Anderluh je povedal, da je Jerala »zahteven, predvsem do sebe pa tudi do vseh sodelavcev. Je pravi garač. Je pa tudi med redkimi, ki imajo zelo dober pregled nad znanstvenoraziskovalno dejavnostjo na svojem področju, tako v Sloveniji kot na svetu. Prav zato se v širši družbi večkrat odzove na vprašanja, povezana z dogajanjem v slovenski znanstvenoraziskovalni skupnosti.«
Čeprav ima ogromno obveznosti, sintezni biolog ažurno odgovarja na številna novinarska vprašanja, kratka pojasnila o covidu-19 podaja tudi na družbenih omrežjih. »Menim, da je dolžnost znanstvenikov, da se odzovejo na družbene izzive in odgovorno zastavijo svojo besedo ter žrtvujejo čas za informiranje javnosti o vsebinah, o katerih imajo znanje. Mislim, da ima mnenje znanstvenika, ki razume procese, ki so pomembni pri delovanju cepiv v velikem delu javnosti, še vedno ustrezno težo, sicer vidimo, kam nas vodi povzemanje napačnih in celo lažnih populističnih sporočil v družbenih medijih. Lahko bi se angažiralo več znanstvenikov, res pa to vzame nekaj časa. Izpostavljenost je prinesla tudi neprijetne izkušnje, največkrat od tistih, ki ne razumejo tistega, o čemer govorijo.«
Kemijski inštitut praznuje 75. obletnico ustanovitve. FOTO: Leon Vidic/Delo
V zadnjem času se je posvetil pridobivanju podpore za Center za tehnologije genske in celične terapije, »kjer bi radi nove tehnologije, ki smo jih in jih bomo razvili, v sodelovanju s kliniki pripeljali do pacientov. Priložnosti sodobne biomedicine so velike in škoda bi bila, če jih ne bi izkoristili.«
Dodal je, da so določene raziskave, s katerimi se ukvarja njegova skupina, nekoliko zastale zaradi epidemije in bodo določeni sklepi objavljeni šele v začetku prihodnjega leta. »Sicer delamo na zanimivi izboljšavi metode CRISPR za uporabo pri terapiji raka, kjer so rezultati zelo dobri tudi v živalskem modelu, v tej smeri imamo več želez v ognju. V okviru raziskav, ki jih podpira ERC projekt, smo letos objavili že dva članka v reviji Nature Communications, še nekaj jih je v recenziji,« je pojasnil.
75 let inštituta
Direktor inštituta Anderluh je ob visoki obletnici inštituta poudaril, da k znanstvenim dognanjem prispeva vrsta majhnih korakov in težko izpostavimo posamične zgodbe o uspehu. »Ponosni smo prav na vsak dosežek, nagrado, pridobljen projekt, sklenjena partnerstva z gospodarskimi družbami in sodelovanja z uglednimi tujimi sorodnimi ustanovami. Vseeno bi izpostavili izjemen dvig znanstvene kakovosti v zadnjih petih letih, ki se kaže tako v številu objav v znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva kot v številu pridobljenih projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Ti so veliko priznanje dobitnikom in spadajo med najbolj zaželene raziskovalne projekte na svetu, ker omogočajo raziskovalno svobodo raziskovalcem ter zagotavljajo dovolj sredstev in časa za razvoj ambicioznih konceptov.«
Poleg velike Preglove nagrade so podelili še Preglovi nagradi za izjemne znanstvene dosežke, ki sta ju prejela prof. dr. Kristina Gruden in izr. prof. dr. Blaž Likozar.
Kristina Gruden je pionirka sistemske biologije rastlin v svetovnem merilu. Vodi oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Glavna tema njenih raziskav je odnos med rastlinami in povzročitelji bolezni na molekulski ravni z namenom poiskati alternativne načine za varstvo rastlin, so pojasnili v obrazložitvi. Svoje raziskave posveča pomembnim poljščinam, kot sta krompir in vinska trta. Z integracijo podatkov in analizo omrežij podatkov interakcij med rastlinami in škodljivci je definirala način dela, ki bo v bodoče omogočil izboljšano napoved odziva rastlin v kompleksnih okoljih. S pomočjo modeliranja omrežij je osvetlila raznolike signalne poti in njihov pomen v obrambi proti virusom ter tudi za izboljšanje strategije žlahtnjenja poljščin. Poleg tega je pomembno prispevala k razvoju in optimizaciji bioinformatičnih orodij za rastline.
Blaž Likozar je znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu ter izredni profesor za področje inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. Osrednje področje njegovega raziskovalnega dela so izzivi kemijskega inženirstva, vezani na razumevanje pretvorb surovin v dobrine s postopki in načini, ki naslavljajo okoljsko problematiko. S selektivno katalitično dekarboksilacijo karboksilnih kislin iz biomase je izvedel sintezo metakrilne kisline v prisotnosti katalizatorjev na osnovi heksaaluminatov. Z nizkotemperaturno pretvorbo v prisotnosti mešanega magnezij-lantanovega oksida kot katalizatorja je iz lignoceluloze pridobil predhodnike letalskega goriva. Tretje odmevno odkritje se nanaša na katalitsko dehidroksilacijo aldarne kisline na mukonične in adipinske estre. V raziskovanem delu nagrajenca je močno izražen prenos teoretičnih spoznanj v gospodarstvo.
Kemijski inštitut je na slovesnosti ob 75. obletnici ustanovitve podelil tudi posebni priznanji za dolgoletno tesno in zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu, in sicer Institutu Jožef Stefan ter podjetju Lek.
Prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca s področja kemije in sorodnih ved je Ana Rebeka Kamšek. Bodoča štipendistka končuje študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Izkazala se je z nadpovprečnimi rezultati tako pri študiju kot študentskem raziskovalnem delu, prek katerega je že nekaj časa vključena tudi v delo na inštitutskem odseku za kemijo materialov, kjer se ukvarja z algoritmi za simulacijo in obdelavo slik.
Kristina Gruden je pionirka sistemske biologije rastlin v svetovnem merilu. Vodi oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Glavna tema njenih raziskav je odnos med rastlinami in povzročitelji bolezni na molekulski ravni z namenom poiskati alternativne načine za varstvo rastlin, so pojasnili v obrazložitvi. Svoje raziskave posveča pomembnim poljščinam, kot sta krompir in vinska trta. Z integracijo podatkov in analizo omrežij podatkov interakcij med rastlinami in škodljivci je definirala način dela, ki bo v bodoče omogočil izboljšano napoved odziva rastlin v kompleksnih okoljih. S pomočjo modeliranja omrežij je osvetlila raznolike signalne poti in njihov pomen v obrambi proti virusom ter tudi za izboljšanje strategije žlahtnjenja poljščin. Poleg tega je pomembno prispevala k razvoju in optimizaciji bioinformatičnih orodij za rastline.
Blaž Likozar je znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu ter izredni profesor za področje inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. Osrednje področje njegovega raziskovalnega dela so izzivi kemijskega inženirstva, vezani na razumevanje pretvorb surovin v dobrine s postopki in načini, ki naslavljajo okoljsko problematiko. S selektivno katalitično dekarboksilacijo karboksilnih kislin iz biomase je izvedel sintezo metakrilne kisline v prisotnosti katalizatorjev na osnovi heksaaluminatov. Z nizkotemperaturno pretvorbo v prisotnosti mešanega magnezij-lantanovega oksida kot katalizatorja je iz lignoceluloze pridobil predhodnike letalskega goriva. Tretje odmevno odkritje se nanaša na katalitsko dehidroksilacijo aldarne kisline na mukonične in adipinske estre. V raziskovanem delu nagrajenca je močno izražen prenos teoretičnih spoznanj v gospodarstvo.
Kemijski inštitut je na slovesnosti ob 75. obletnici ustanovitve podelil tudi posebni priznanji za dolgoletno tesno in zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu, in sicer Institutu Jožef Stefan ter podjetju Lek.
Prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca s področja kemije in sorodnih ved je Ana Rebeka Kamšek. Bodoča štipendistka končuje študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Izkazala se je z nadpovprečnimi rezultati tako pri študiju kot študentskem raziskovalnem delu, prek katerega je že nekaj časa vključena tudi v delo na inštitutskem odseku za kemijo materialov, kjer se ukvarja z algoritmi za simulacijo in obdelavo slik.
