REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Madžarska »potegnila ročno«, blokirala prepoved uvoza ruskega plina, EU pa v Ukrajino pošilja - nov paket orožja

Madžarska »potegnila ročno«, blokirala prepoved uvoza ruskega plina, EU pa v Ukrajino pošilja - nov paket orožjaJanez Janša in Péter Szijjártó. Vir: Twitter

Življenje samo piše humoreske: kdo bi si mislil, da nas bo pred norostjo Janševe vlade, pred višjimi cenami in pomanjkanjem nafte ter plina zaradi zahtev ameriške diplomacije na koncu rešila - pragmatična Orbánova Madžarska.

Zunanji minister Péter Szijjártó je namreč že včeraj napovedal veto, če bi Evropska unija uvedla sankcije na uvoz ruskega plina in pri tem mnenju očitno ostal tudi danes, po maratonskih prepričevanjih ostalih evropskih voditeljev.

»Oskrba z energijo ni filozofsko ali ideološko vprašanje, ampak fizično, matematično,« je dejal madžarski zunanji minister Szijjártó.

Szijjártó je napovedal veto, če bi EU uvedla sankcije na uvoz ruskega plina.

»Vstopili smo v novo dimenzijo vojnega tveganja v Ukrajini, zato moramo sprejeti strožje in jasnejše korake za zagotavljanje miru in varnosti na Madžarskem, kar je v našem nacionalnem interesu,« je v Bruslju dejal madžarski zunanji minister Péter Szijjártó na srečanju zunanjih ministrov EU, poroča Hungary Today.

Idejo o radikalnih sankcijah, ki bi ustavile oskrbo iz Rusije z nafto in drugimi energenti, zagovarjajo nekatere evropske države, večinoma tiste, ki so manj odvisne od uvoza ruske nafte ali plina.

»Zelo verjetno je, da ne bo prišlo do dogovora med državami EU glede sankcij in prekinitve oskrbe z energijo iz Rusije,« je dodal in poudaril, da ne bo podprl nobene pobude, ki bi ogrozila dobavo energije Madžarski.

Idejo o radikalnih sankcijah, ki bi ustavile oskrbo iz Rusije z nafto in drugimi energenti, zagovarjajo nekatere evropske države, večinoma tiste, ki so manj odvisne od uvoza ruske nafte ali plina.

Madžarski minister je dejal, da odločitev o ustavitvi oskrbe z energenti iz Rusije ne bi vodila v združitev Evrope.

Ukrajinski minister Dmitro Kuleba se je odzval z besedami, da »skrb za potrebe madžarskih državljanov ne pomeni, da si je treba zatiskati oči pred umori Ukrajincev

Nafta
Vir: Twitter

»Ne branimo samo svoje države, ampak tudi celotno vzhodno krilo Nata, vključno z Madžarsko«, je dodal Szijjártó.

Madžarska meni, da bi bila vzpostavitev območja prepovedi poletov v Ukrajini neposredno vojno dejanje proti Rusiji, enako kot tudi pošiljanje kopenske vojske čez ukrajinsko mejo.

Toda pri tem je pozabil pojasniti, zakaj je ukrajinska vojska v zadnjih dnevih februarja – in po nalogu koga? – znatno povečala topniške napade na Donbas, zaradi česar je Rusija pristala na evakuacijo prebivalstva, nato pa priznala obe odpadniški republiki in začela z ofenzivo.

Če bi Ukrajina pristala na kompromis, da ne vstopi v NATO in ostane nevtralna, bi se vojni lahko izognila – a to Kijev ni naredil pravočasno, sedaj, po mesecu dni vojne, pa bi na to pristal.

Vendar sedaj Rusija še ni pripravljena na pogajanja.

A to ni vse - medtem ko madžarski minister opozarja na tveganja takšne odločitve, se druge države članice EU poigravajo z idejo o kopenski »mirovni misiji« v Ukrajini.

»Interesi Madžarske so zelo jasni, želimo ostati izven te vojne. Držali se bomo svojih in Natovih načel ter se izognili vsakršnemu poskusu, da bi nas potegnili v vojno,« je poudaril madžarski zunanji minister.

Toda Madžarska meni, da bi bila vzpostavitev območja prepovedi poletov v resnici neposredno vojno dejanje proti Rusiji, enako kot tudi pošiljanje kopenske vojske čez ukrajinsko mejo.

»Temu se moramo izogniti. Interesi Madžarske so zelo jasni, želimo ostati izven te vojne. Držali se bomo svojih in Natovih načel ter se izognili vsakršnemu poskusu, da bi nas potegnili v vojno,« je poudaril madžarski zunanji minister in dodal, da je treba narediti vse, da NATO ne postane sprta stran v konfliktu med Ukrajino in Rusijo.

»Madžarska bo naredila vse, da pomaga Ukrajini, vendar v to državo ne bomo poslali nobenega orožja. Smrtonosno orožje ne bo prestopilo meja naše države« je poudaril Szijjártó, poroča Hungary Today.

Poljska in baltske države so računale, da jih bo na zasedanju Evropskega sveta podprl ameriški predsednik Joe Biden, ki je pred kratkim prepovedal uvoz ruskih energentov v ZDA, vendar bo ta načrt očitno splaval po vodi.

Pa tudi, če bi bila sprejeta takšna prepoved, ta ne bi bila tako hud udarec za Rusijo, ker okoli 10-12 odstotkov ruske nafte, ki jo uvaža EU, Moskva lahko preusmeri na tankerje in proda v Aziji.

Bi pa to prineslo preusmeritev na trgih, zaradi česar bi se dvignile cene. Ta dvig pa bi Rusiji pokril morebitne izgube.

Plinovodi v Evropo - Bloomberg
Plinovodi, ki vodijo iz Rusije do EU. Vir: Bloomberg, posnetek zaslona

Morebitni evropski embargo na rusko nafto bi prizadel »cel svet«, so v Kremlju opozorili pred zasedanjem Sveta ministrov.

»Tak embargo bi zelo resno vplival na svetovni naftni trg, škodljivo pa na energetski trg v Evropi. Očitno je, da Američani tu ne bi izgubili ničesar, njihov položaj bi bil boljši od evropskega,« je opozoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Slovenija pa ravna povsem drugače.

Slovenija se zavzema tudi za stopnjevanje sankcij Rusiji, za zaprtje pristanišč za ruska plovila in za prepoved uvoza ruskih energentov.

Slovenija se po besedah zunanjega ministra Anžeta Logarja zavzema za to, da je treba Ukrajini zagotavljati vse vrste pomoči - strateško, varnostno, humanitarno in politično ter za pospešitev postopka pridobivanja statusa kandidatke.

Slovenija se zavzema tudi za stopnjevanje sankcij Rusiji, je izpostavil Logar, ki se je med drugim zavzel za zaprtje pristanišč za ruska plovila, za prepoved uvoza ruskih energentov in za to, da EU v Kijev pošlje svojega političnega predstavnika.

Medtem se boji nadaljujejo.

Na družbenih omrežjih pa je videti tudi posnetke pripadnikov nacističnega bataljona Azov in ukrajinske vojske, ki zasedajo tudi šole.

Te pa postajajo nato legitimne tarče.

Ob tem pa naj bi po željah slovenskega zunanjega ministra tja, kamor si 15. marca ni upal niti premier Janez Janša, torej v Kijev, sedaj odšel – evropski diplomat…

Ob tem EU v Ukrajino pošilja nove tarče za ruske rakete.

Dosežen je namreč politični dogovor o drugi tranši pomoči težke pol milijarde evrov za financiranje - orožja za Ukrajino.

Z uradno odločitvijo se sicer čaka na glasovanje v nemškem parlamentu, ki bo v sredo.

To pa seveda pomeni tudi podaljšanje vojne.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek