Notranje ministrstvo je ugotovitve revizorja, kot smo že poročali, posredovalo Komisiji za preprečevanje korupcije, Uradu za nadzor proračuna, za stališče pa so zaprosili tudi Državno odvetništvo. Tam so mnenja, da je trenutna ureditev nejasna, ko gre za razmejitve pristojnosti med DARS-om in Policijo, da so nejasno definirani obseg, cena, naročanje in potrjevanje storitev, plačevanje prek pavšala, zahtevek za sofinanciranje, financiranje zakonskih pristojnosti, ekonomska neravnovesja, prepletanje pristojnosti Policije z nalogami DARS-a, ki ne sodijo v domet koncesijske pogodbe in podobno.
Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve Gregor Novak je potrdil, da se je več različnih organov strinjalo, da gre v tej zgodbi za sume kaznivih dejanj, s katerimi se bo ukvarjalo Specializirano državno tožilstvo.
Na MNZ opozarjajo tudi na sporno plačevanje pavšala v višini dobrih 2.800 evrov za paket storitev, ki niso definirane. "Ne da bi bile v skladu z določbami Zakona o javnih financah mesečno izkazane dejansko opravljene storitve (npr. dejanska količina, lokacija in kvadratura), ki naj bi bile opravljene tudi po posameznem naročilu. Recimo preusmerjanje prometa v primeru intenzivnih nadzorov na predlog avtocestne policije, obveščanje na zahtevo avtocestne policije s pomočjo videonadzornih sistemov, nudenje asistence avtocestni policiji pri urejanju prometnih tokov v primeru izrednih dogodkov, souporaba prostorov DARS-a in podobno," so nam pojasnili na MNZ.
Na DARSU odgovarjajo: "Glede plačila storitve, ki ga omenjate, pojasnjujemo, da gre za ponavljajočo istovrstno mesečno storitev, ki vključuje najemnino in nekatere odvisne stroške za prostore družbe DARS na nadzorni točki Kompolje (nekdanji cestninski postaji), kjer je stacionirana specializirana enota avtocestne policije Ljubljana. Sicer pa z navedeno interno revizijo, ki je revidirala zgolj poslovanje in sklepanje pogodb s strani Ministrstva za notranje zadeve oziroma Policije, v družbi DARS nismo seznanjeni, zato je tudi ne moremo komentirati," nam je sporočil vodja službe za komuniciranje na DARS-u Marjan Koler, ki dodaja, da so tudi o ukinitvi enot avtocestne policije žal seznanjeni samo iz medijskih objav, ne pa tudi uradno, kar bi kot partnerji in sopodpisniki sporazuma upravičeno pričakovali.
Na DARS-u pričakujejo, da se bodo v najkrajšem možnem času sestali z ministroma za infrastrukturo in notranje zadeve ter vodstvom Policije, da dorečejo kako naprej. Za zdaj imajo informacije samo iz medijev.
DARS nasprotuje ukinitvi avtocestne policije
"Ukinitev avtocestne policije, v kolikor bo do nje res prišlo, obžalujemo, saj si želimo, da bi še naprej delovala. Učinki njenega delovanja so vsekakor pozitivni. V družbi DARS namreč menimo, da avtocestna policija pomembno pripomore k večji varnosti in posledično tudi pretočnosti prometa na našem avtocestnem omrežju. Dejstvo je, da lahko avtocestna policija pri interventnih dogodkih in prometnih nesrečah na avtocestah in hitrih cestah hitreje posreduje in odpravlja zastoje, prav tako pa tudi lažje preprečuje in odkriva objestno vožnjo ter druge kršitve," sporočajo iz DARS-a.
Na MNZ pa menijo, da pogodba z DARS-om načeloma ni več mogoča, vendar končne odločitve še niso sprejeli. Gregor Novak je včeraj opozoril tudi na domnevno sporne donacije, ki po svoji vsebini niso donacije. "Kot potencialno kritično ocenjujemo vzpostavljen okvir sofinanciranja nakupov opreme in vozil s strani DARS-a oziroma z vidika obravnave s strani donacije MNZ. Ocenjujemo, da zelo verjetno ta sistem ni v skladu z Zakonom o javnih financah, ki pri donacijah izhaja iz namena neodplačnosti, torej iz dejstva, da z donacijami za državo ne nastane nobena obveznost niti v obliki protidajatve niti v obliki protistoritve," pojasnjujejo na notranjem ministrstvu.
"Podlago za ustanovitev in sofinanciranje avtocestne policije daje koncesijska pogodba, sklenjena med Republiko Slovenijo in družbo DARS v letu 2004. Temelj in izhodišče sta torej v sami koncesijski pogodbi, zato je bil tudi področni Sporazum o medsebojnem sodelovanju z namenom izboljšanja varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji konec leta 2020 sklenjen med tremi partnerji: Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za infrastrukturo (v vlogi koncedenta) in družbo DARS (kot koncesionarjem). Gre torej na podlagi koncesijske pogodbe in kasneje podpisanega področnega sporazuma za partnersko pogodbeno razmerje," pa menijo v DARS-u.
MNZ: Glede na težo očitkov smo zaustavili financiranje
Notranje ministrstvo in Policija sta se v sporazumu med drugim tudi zavezala, da bodo zagotovili vsaj enega policista v nadzornem centru DARS-a Dragomelj in po potrebi tudi v njihovih drugih nadzornih centrih, uvedli naj bi mešane patrulje s cestninskimi nadzorniki in podobno.
"Iz 7. člena sporazuma z dne 23. 12. 2020, ki je bil sklenjen med MNZ, Ministrstvom za infrastrukturo, Policijo in družbo DARS, je tako nedvoumno razvidno: "DARS bo za namen izboljšanja varnosti, izboljšanja pretočnosti prometa in zmanjševanja trajanja zastojev ob incidentih na omrežju avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji, s čimer se bo zaradi večje pretočnosti prometa zagotovila ekonomska korist za DARS, sofinanciral opremo in vozila, ki so potrebna za izvajanje nalog iz 4. člena tega sporazuma. Glede na stališče oziroma mnenje Računskega sodišča, ki pravi, da v kolikor je država v zameno dolžna ponuditi oziroma zagotoviti določeno protistoritev, pravni posel izgubi naravo brezplačnosti, donacije, po našem mnenju pa pridobi elemente sponzorstva," razlagajo na Ministrstvu za notranje zadeve.
Na DARSU pa so nasprotno prepričani, da je koristno, če sofinancirajo opremo, ki je potrebna za nadzor, tako za vozila kot opremo za nadzor hitrosti in preobremenjenih vozil. Poleg tega zagotavljajo še souporabo prostorov na območju nekdanjih cestninskih postaj oziroma avtocestnih vzdrževanih baz, za kar Policiji zaračunajo najemnino. "V družbi DARS smo natančno preučili učinke uvedbe avtocestne policije in jih finančno ovrednotili. Ključno pri tem je, da sofinanciranje avtocestne policije na dolgi rok prinaša večje finančne učinke, kot bo vložek družbe DARS, s čimer je utemeljena tudi gospodarnost oziroma ekonomska upravičenost teh vlaganj," pravi Marjan Koler.
"Tesno in prepleteno razmerje ter celo zelo visoko pričakovano več deset milijonsko sofinanciranje avtocestne policije lahko po naši oceni potencialno povzroči dvome v korektnost nadzora nad družbo DARS kot upravljavcem avtocest ali gospodarskim subjektom v delu, ki ga izvaja v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili avtocestna policija oziroma druge enote policije," pravijo na MNZ. Policija je pristopila k drugačni ureditvi delovanja Policije na avtocestah, da bi se odpravil dvom v neodvisnost in zakonitost delovanja Policije v razmerju do DARS-a, pa dodaja Gregor Novak.
"Sporazum je v postopku spremembe, tako da bo odpravljen vsak sum v zakonitost razmerja med DARS-om in Policijo. Glede na težo očitkov smo zaustavili financiranje iz tega vira in Policija se je organizirala na način, da odpravlja dvom oziroma videz vplivanja na neodvisno in kakovostno izvajanje pristojnosti Policije do DARS-a," sporočajo z notranjega ministrstva.
DARS: Letos za tretjino manj prometnih nesreč kot 2019
Včeraj smo poročali, da vodstvo Policije ni zadovoljno z rezultati na avtocestah in hitrih cestah, saj stanje varnosti ni takšno, kot bi si želeli. V prvi polovici letošnjega leta je namreč umrlo že 13 ljudi, lani v enakem obdobju pet. V celem lanskem letu pa je na avtocestah ugasnilo kar 17 življenj, kar je največ v zadnjih petih letih. Prav tako je več lahko in hudo telesno poškodovanih. Več pa je bilo tudi prometnih nesreč, kjer so bili udeleženi pod vplivom alkohola. V povprečju na leto kar 140 prometnih nesreč povzročijo pijani vozniki.
Na DARS-u imajo drugačen pogled na statistiko in menijo, da je potrebno pogledati tudi druge kazalnike. "Statistika kaže, da se je, odkar po naših avtocestah vozijo tudi vozila avtocestne policije, število prometnih nesreč zmanjšalo, pomembno pa se je zmanjšal tudi delež tovornih vozil s prekoračeno osno obremenitvijo, tudi število poškodb cestne infrastrukture, za katero povzročitelj ni znan. Zelo smo zadovoljni, da se je od začetka delovanja avtocestne policije občutno zmanjšalo število pretežkih tovornih vozil, ki uničujejo vozišče, manj poškodb infrastrukture namreč pomeni tudi manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega manj oviranja prometa oziroma njegovo večjo pretočnost."
"Sicer pa se je samo na širšem ljubljanskem območju, ki ga pokriva ljubljanska enota, torej na ljubljanskem avtocestnem obroču in vseh štirih vpadnih krakih avtocest nanj – gre sicer za prometno najbolj obremenjen del našega avtocestnega omrežja – v prvih štirih mesecih letos, glede na enako obdobje leta 2019 (referenčno leto pred pandemijo covid-19), zgodilo skoraj za tretjino manj prometnih nesreč, to pa posledično pomeni tudi manj zastojev."
KOMENTARJI (187)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.