Prvi dan svojega predsedovanja ZDA je Joe Biden sprejel kar 17 izvršnih ukazov, s katerimi je dal svetu vedeti, da je konec Trumpove agende, ki je na prvo mesto postavljala Američane. V seriji sprejetih izvršnih ukazov, memorandumov in izjav je tako na prvo mesto postavil ilegalne migrante, ustavil gradnjo zidu na južni meji ZDA ter odpravil prepoved vstopa v državo državljanom tako imenovanih terorističnih držav. Kot pozitiven ukrep lahko omenimo zgolj podpis izvršnega ukaza v zvezi s pandemijo.
“Navkljub inavguracijskemu govoru v katerem je klical k enotnosti in kompromisu, prva Bidnova dejanja v vlogi predsednika kažejo oster nastop proti odzivu nekdanjega predsednika Donalda J. Trumpa na pandemijo, zasuk glede okoljevarstvene agende, odpravljanje protiimigrantske politike, krepitev majavega gospodarstva in ponovno vzpostavljanje zveznih naporov pri promoviranju raznolikosti,” so zapisali pri celo do Joa Bidna naklonjenem New York Timesu.
V enem od prvih izvršnih ukazov je Biden ukazal ohranitev amnestije pred deportacijo za ilegalne migrante, ki so v ZDA prišli kot mladoletni. Z naslednjim odlokom je preklical izredne razmere na južni meji in s tem ukinil financiranje gradnje Trumpovega zidu. Ker pa to ni bilo dovolj, je Biden ravno tako preklical Trumpov izvršni ukaz, da se v popis prebivalstva na podlagi katerega se na novo zarisujejo volilni okraji ne štejejo ilegalni migranti.
Zaščita ilegalcev na prvem mestu
Posledično bi države v katerih vladajo demokrati na prihodnjih volitvah dobile še več zastopnikov v kongresu. Ilegalni migranti morda ne morejo voliti, a dejstvo, da se večinoma nahajajo v demokratskih zveznih državah kaže, da želijo demokrati na vsak način ohraniti večino v spodnjem domu kongresa.
Biden je ravno tako preklical Trumpovo prepoved vstopa v državo državljanom Irana, Iraka, Libije, Somalije, Sirije, Jemna, Čada, Severne Koreje, Venezuele, Eritreje, Kirgizistana, Mjanmarja, Nigerije, Sudana in Tanzanije. Trump je izdal izvršni ukaz o prepovedi vstopa v državo za državljane naštetih držav zaradi suma terorizma, ker so nekatere države bile na seznamu držav, ki podpirajo teroriste, ali pa imajo enostavno nepregledne oziroma nepreverljive podatke o državljanih, katerih istovetnost bi bilo nemogoče ugotoviti. Bidnovo odločitev so po pisanju Breitbarta pozdravili v muslimansih in poslovnih lobijih.
Biden se je ob tem zavezal za vrnitev ZDA k Pariškemu podnebnemu dogovoru, in obnovitvi odnosov s Svetovno zdravstveno organizacijo, iz katere je Trumpova administracija izstopila zaradi WHO povezav s Kitajsko. Misijo ZDA pri WHO bo vodil dr. Anthony Fauci. Ob tem je Biden uvedel obvezno nošenje zaščitnih mask na zvezni lastnini, kakor tudi za vse zvezne uslužbence. Vse skupaj je predstavil kot “stodnevni izziv maskiranja”. Izziv so nekoliko preveč resno vzeli Antifa izgredniki v Seattlu, ki so priliko izkoristili za še več uničevanja in požiganja, bojda zato, ker Biden že prvi dan ni uresničil vseh njihovih zahtev.
Pozitivna diskriminacija je nazaj
Za konec je Biden pokazal, koliko mu je res do Amerike, ko je ukinil Trumpovo Komisijo 1776 zadolženo za ohranjanje resnične ameriške zgodovine. Demokrati prezirajo letnico ustanovitve ZDA in že dalj časa lobirajo, da bi morala kot začetek ZDA šteti letnica, ko so prišli prvi sužnji na novo celino. Kar je skregano z zdravo pametjo, saj takrat ZDA sploh niso obstajale, bile so zgolj posamične kolonije.
V pravem demokratskem duhu, Biden ravno tako nadaljuje s politiko identitete in boju za izkoreninjenje “sistemskega rasizma”. Kar je z drugimi besedami vsiljevanje pozitivne diskriminacije, ki bo na stranski tir postavila dejanske sposobnosti posameznika in prednostno upoštevala raso, spol in spolno usmerjenost, vse dokler ni bel heteroseksualen moški. Da bi bila mera polna je Biden preklical Trumpovo prepoved služenja v vojski za transspolnike.
Ivan Šokić