Vodikov in baterijski pogon se dopolnjujeta
Vodikov avtobus, ki ga te dni preizkušajo v Ljubljani, je izdelek naveze Caetano-Toyota. Njegovo bistvo je v tem, da gre za električni avtobus, ki pa do energije za električni motor pride s pretvorbo vodika in kisika v gorivnih celicah. Nima emisij pri vožnji, a za pogon potrebuje vodik. Pravi smisel ima le t.i. zeleni vodik.
V portugalskem podjetju Caetano so doslej za različne trge, največ za Evropo, izdelali in prodali okoli 70 vodikovih avtobusov. Odvisno od konfiguracije stane primerek okoli 600 tisoč evrov. Izdelujejo sicer tudi baterijske avtobuse. Vodikovi so plod sodelovanja s Toyoto, ki se s s tem pogonom ukvarja že dve desetletji. Kot je znano, najprej v avtomobilih (na trgu le drobna niša), zdaj pa vse bolj poskušajo pri gospodarskih vozilih in avtobusih.
Včeraj predstavljeni avtobus ima 5 posod za vodik (37 kg ali za 400 km dosega), sklop gorivnih celic ter baterije nameščene na strehi vozila, tako da vse to ne vpliva na prostornost vozila. Deluje seveda tiho, izpust pa je le vodna para. V bistvu je po svoji pogonski zasnovi tudi hibrid, saj je mogoče nekaj električne energije vanj spraviti tudi prek polnilne enote za električno energijo, tako kot v primeru povsem baterijskih vozil, a glavnino predstavlja vendarle energija, pridobljena iz vodika.
Baterijski avtobusi so boljši pri premagovanju krajših razdalj. Na drugi strani vodik omogoča hrambo zelene energije za daljše časovno obdobje in tudi lažje rokovanje z vozilom.
Rok Vihar, vodja službe za prevoz potnikov pri LPP
Za polnjenje za čas preizkusa je prenosno vodikovo polnilnico zagotovilo podjetje Messer, vodik so pripeljali iz Madžarske. Postavili so jo pri Energetiki Ljubljana na Verovškovi ulici. Pri vodikovem pogonu je eno glavnih vprašanj, kako je vodik pridobljen. Za zdaj ga po svetu veliko večino pripravijo iz ogljikovodikov (tako imenovani sivi vodik), kar ni rešitev. Boljši je zeleni vodik, ki ga pridobivajo z elektrolizo vode, s tem da je tudi za elektrolizo potrebna električna energija, pridobljena na zeleni način. Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer na predstavitvi vodikovega avtobusa omenil projekt hidrocentrale na sotočju Ljubljanice in Grubarjevega prekopa, ki bi omogočala tudi zeleno pridobivanje vodika. Zatrdil je, da bo imela Ljubljana v naslednjih petih letih svojo elektrolizo, urejeno Ljubljanico in avtobuse na vodik.
Vodikov avtobusov je zdaj v Ljubljani na preizkusu pri Ljubljanskem potniškem prometu. Na progi številka 2 bo vozil do konca septembra. LPP je junija v času evropske kolesarske konference testiral tudi baterijska električna avtobusa proizvajalcev Iveco in Man. Katera tehnika, baterijska ali vodikova, je torej prihodnost? Kot nam je dejal Rok Vihar, vodja službe za prevoz potnikov pri Ljubljanskem potniškem prometu, se tehniki dopolnjujeta: »Baterijski avtobusi so boljši pri premagovanju krajših razdalj, saj imajo zaradi krajše verige energijskih pretvorb sorazmerno visok energijski izkoristek. Na drugi strani vodik omogoča hrambo zelene energije za daljše časovno obdobje in tudi lažje rokovanje z vozilom. Bolj se lahko približamo trenutni uporabi, čas polnjenja z vodikom je hiter, dnevna prevožena razdalja je lahko dolga. Vodikov pogon bo tako primeren za daljše razdalje, pri daljših zglobnih vozilih, pri medkrajevnih avtobusih. Seveda pa se je treba zavedati, da je pri uporabi vodika skupni izkoristek nižji, saj je potrebna najprej proizvodnja vodika in potem iz vodika pridobivanje električne energije«.
