2009 pripomb na koprski OPN

V dveh mesecih in pol, kolikor je trajala javna razgrnitev osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN), so v koprski občini prejeli 2009 pripomb na pripravljen dokument. Največ, kar 1826 pripomb, se nanaša na izvedbeni del načrta. V Bertokih in na Škofijah, kjer so bili najbolj nezadovoljni s predvidenimi posegi, bodo kmalu pripravili strokovne delavnice.

KOPER >Do konca decembra leta 2024 morajo občine sprejeti krovne prostorske načrte, v katerih bodo opredelili prihodnji razvoj. “Občina bo nov občinski prostorski načrt sprejemala šele v prihodnjem mandatu, saj imamo dovolj časa za poglobljeno razpravo o tem, kaj si želimo v svojem prostoru. Verjamem, da bo zato boljši in še bolj družbeno sprejemljiv,” ocenjuje koprski župan Aleš Bržan.

Najbolj polemično v Bertokih in na Škofijah

Čeprav zakonodaja predvideva le eno javno obravnavo osnutka, so se v občini odločili za kar 15 razprav. Župan meni, da so bile te praviloma zelo kakovostne. Najbolj polemične debate so se razvile v Bertokih in na Škofijah, kjer so krajani večinoma nasprotovali načrtom, ker so menili, da njihov glas ni bil slišan in da bi z nekaterimi predvidenimi posegi preveč korenito posegli v njihovo življenjsko okolje.

“Pričakoval sem, da bo razprava burna in da nas bodo včasih zanesla tudi čustva, zato nisem bil presenečen, sem pa bil razočaran nad tistimi, ki so skušali naš OPN izkoristiti za sebične interese,” je kritičen Bržan. V Bertokih je razgreto ozračje na nedavnem zboru krajanov privedlo celo do zamisli o odcepitvi in ustanovitvi svoje občine. “V demokratičnem dialogu je treba tudi poslušati. Grožnje z odcepitvijo niso del demokratičnega dialoga, razglašanje večkrat nagrajenih prostorskih strokovnjakov za nestrokovne ni del demokratičnega dialoga, zbori krajanov dan pred volilnim molkom niso del demokratičnega dialoga,” meni župan.

Kjer ne bo dogovora, ne bo sprememb

V obeh krajevnih skupnostih bodo v prihodnjih tednih pripravili strokovne delavnice, na katere so povabili tudi katedro za prostorsko planiranje fakultete za gradbeništvo. Na podlagi stališč do pripomb, ki so jih prejeli, ter rezultatov delavnic bodo zdajšnji osnutek občinskega prostorskega načrta prilagodili novim podatkom in ugotovljenim dejstvom ter ga nato ponovno razgrnili. Kdaj bodo lahko občani pregledali prilagojen in predelan drugi osnutek prostoskega načrta, je za zdaj nemogoče napovedati. “Upam, da bomo našli konsenz. Kjer ne bo dogovora, ne bo sprememb. Ničesar ne bomo naredili mimo ljudi,” zagotavlja Bržan.

Navodila ministrstva za okolje in prostor določajo, da morajo občine za vsako spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče hkrati zagotoviti spremembo enake površine stavbnih zemljišč v kmetijsko. V občini so poiskali večja območja nepozidanih in neizkoriščenih stavbnih zemljišč, predvsem na podeželju, in z njihovo spremembo nazaj v kmetijska zemljišča zagotovili prostor za razvoj na drugih lokacijah ob urbanih središčih.

Zožiti bo treba nabor razvojnih možnosti

Kot pravi župan, se je izkazalo, da vsi lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč na podeželju izvzemu svojih parcel niso naklonjeni. V času razgrnitev so prejeli tudi njihove pripombe. Gre za 431 parcel na lokaciji izvzemov stavbnih zemljišč v skupni površini 138 hektarjev. “Na javnih obravnavah in ogledih na terenu smo ugotavljali, da je veliko teh pripomb upravičenih, kar pomeni, da bomo morali v nadaljevanju postopka ta izvzem nekoliko oklestiti, kar pomeni, da bomo morali zmanjšati tudi površino načrtovanih sprememb kmetijskih zemljišč v stavbna,” pojasnjuje Bržan. Prepričan je, da je treba zagotoviti prostor za razvoj gospodarstva, saj meni, da je treba omogočiti priložnost prihodnjih generacijam. V mislih pa nima “umazane” industrije, temveč delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, da domačinom ne bo treba več zaposlitve iskati drugod v državi ali celo v tujini.

---