Za potrditev protokolov Švedske in Finske k severnoatlantski pogodbi je na koncu glasovalo enajst prisotnih poslancev, eden pa je bil proti.
V razpravi je bilo slišati veliko obsodb ruske agresije na Ukrajino, zaradi česar sta se Švedska in Finska odločili za vstop v Nato, da si tako zagotovita večjo varnost. A v razpravi je bilo slišati tudi kritična stališča do Nata in predvsem ZDA.
Predsednik OZP Predrag Baković (SD) je ob koncu razprave povzel, da se je ob vseh polemikah glede vloge zveze Nato v konfliktu v Ukrajini in ruskim trditvam, da je do njenega napada prišlo zaradi "agresivnosti Nata", treba predvsem vprašati, zakaj si države sploh želijo v Nato. "Predvsem zaradi preteklih izkušenj," je poudaril.
Švedska in Finska imata pravico, da se samostojno odločata, kateri zvezi se bosta priključili, zato je treba njuno željo podpreti, ne glede na to, kakšni bodo odzivi Rusije, je poudaril Baković.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar je to stališče podprl. "Mislim, da smo vsi zgroženi nad tem, kar se dogaja v Ukrajini," je dejal. "Vojna bo očitno še dolga in žalostna," je dodal.
"Ko postanejo tarče nakupovalni centri, potem smo lahko zgroženi. To kaže na neracionalnost in nepredvidljivost ruske politike v tem trenutku in to sproža strah, ki je tudi Švedsko in Finsko, ki sta sodobno oboroženi, prepričal v to, da sta bolj varni pod zaščito, ki jo zagotavlja kolektivno zavezništvo," je dejal Žbogar.
Dogajajo se tektonski premiki glede varnosti v Evropi. "Mislim, da bo treba v prihodnosti govoriti o novi evropski varnostni arhitekturi, kjer pa ne bo pomemben le Nato, ampak tudi Evropa in njena varnost," je še dodal Žbogar.
Nasprotovanje širitvi Nata je v razpravi izrazil predvsem poslanec Levice Matej T. Vatovec, ki ga, kot je dejal, moti predvsem "dvoličnost" Nata. "Napad Rusije na Ukrajino je najbolj zavržna in nepredstavljiva stvar, ki se je lahko zgodila. Vendar ko govorimo o zelo odločni podpori Ukrajincem - s čimer se popolnoma strinjam, velikokrat pozabimo na druge grozote, ki se dogajajo v svetu, a so malo bolj oddaljene od nas," je dejal Vatovec.
Izpostavil je predvsem palestinsko vprašanje. "Eden največjih zunanjih partnerjev Nata, Izrael, izvaja zločine proti človečnosti na območju Palestine že 40 let, a se ta obrambna zveza ne zmeni za to," je bil kritičen poslanec Levice.
Njegovo stališče je sicer podprla tudi poslanka Svobode Lena Grgurevič, ki je bila kritična, da EU "preveč sledi interesom ZDA", medtem ko da bo posledice vojne v Ukrajini nosila predvsem Evropa. A na koncu je vseeno podprla vstop Švedske in Finske v Nato.