REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Za ZDA kriminalec Guaidó ni več »predsednik Venezuele«, Slovenija pa še spoštuje odločitve neobstoječe »skupščine«!

Za ZDA kriminalec Guaidó ni več »predsednik Venezuele«, Slovenija pa še spoštuje odločitve neobstoječe »skupščine«!Samooklicani Guaido je povsod izgubil podporo, MZZ Slovenije pa se še vedno sklicuje na njegovo »skupščino«. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Decembra lani je venezuelska opozicija z veliko večino izglasovala razpustitev prehodne vlade Juana Guaidója, ki se je več mesecev po spornih volitvah leta 2018 s podporo Zahoda razglasil za začasnega predsednika Venezuele.

Guaidó je glasovanje ostro obsodil in dejal, da gre za kapitulacijo.

Medtem so tudi v ZDA potrdili, da Guaidója ne smatrajo več za predsednika Venezuele.

Hkrati pa v Washingtonu tudi venezuelskega predsednika Nicolása Madura ne smatrajo za predsednika.

Čeprav k njem ameriška vlada pošilja svoje odposlance in prosi za povečanje črpanja nafte zaradi svoje posredniške vojne z Rusijo...

Ta dogodek nas je spomnil na farso, ki se je zgodila leta 2019, v času Šarčeve vlade, ki se vleče do danes.

Tedaj je Slovenija, na predlog Mira Cerarja, ki je bil v vlogi zunanjega ministra, »prepoznala« Guaidója kot predsednika Venezuele.

V resnici pa je Slovenija kot legitimnega priznala samooklicanega predsednika, brez demokratičnega mandata. Skratka, osebo, ki je vstopila v parlament in se razglasila za predsednika parlamenta.

Bilo je zelo sramotno - in zelo pričakovano. To je bila še ena od posledic de facto izgube nacionalne suverenosti v mednarodnih odnosih, ki se je odigrala v zadnjih letih in desetletjih...

Marjan Šarec in Juan Guaido
Je Marjana Šarca in Mira Cerarja danes vsaj malo sram, ker sta podpirala samooklicanega Guaidója, marioneto Bele hiše, ki so se ji na koncu odrekli tudi v članicah Evropske unije, Združenih državah in celo njegovi lastni politični pristaši? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Kljub temu, da ni bil nikoli izvoljen na položaj in celo ni niti kandidiral za predsednika države, je Guaidó v očeh Slovenije obveljal - za legitimnega predsednika Venezuele.

Uraden razlog za ta korak je bil očitek Venezueli, da volitve za predsednika države leta 2018 niso bile demokratične.

Podobno so storile tudi članice Evropske unije in ZDA.

Že tedaj je bilo jasno, da gre za poskus intervencije v notranje zadeve z nafto bogate Venezuele s pomočjo mehanizma »priznanja« oziroma »nepriznanja« vlade, ki je v svojem bistvu nelegitimen in nezakonit pritisk na državo in kršitev načela neintervencije.

Že tedaj je bilo jasno, da gre za poskus intervencije v notranje zadeve Venezuele s pomočjo mehanizma »priznanja« oziroma »nepriznanja« vlade, ki je v bistvu nelegitimen in nezakonit pritisk na državo in kršitev načela neintervencije. Posledica tega je tudi, da Slovenija medtem v Venezueli, kjer še živi veliko Slovencev, nima svojega veleposlanika, pač pa državo MZZ pokriva – iz Brazilije.

Danes je povsem jasno, da je ta poteza Sloveniji naredila le škodo.

Juan Guaidó, kompromitiran zaradi stikov s člani mafije in razkrinkan kot podaljšana roka tujih interesov ter zapleten v številne primere korupcije (ZDA so v Venezueli poskusile izvesti tudi oborožen prevrat) ter brez podpore celo med opozicijskimi politiki je naposled postal nezanimiv za evropsko in ameriško politiko.

Medtem pa se politiki ZDA v upanju, da bo Caracas sprostil svoje, sicer največje svetovne zaloge nafte istočasno, a brez priznanja svoje napake o »priznanju Guaidója« - prilizujejo predsedniku Nicolásu Maduru.

Posledica tega je tudi, da Slovenija medtem v Venezueli, kjer še živi veliko Slovencev, nima svojega veleposlanika, pač pa državo MZZ Tanje Fajon pokriva – iz Brazilije.

Tako je, kadar zanemariš nacionalne interese v korist nekakšnih pravil svetovnega reda (beri: navodil ZDA), kot jih razume slovenska zunanja ministrica.

In tudi v Braziliji so, mimogrede, sile, ki jih podpirajo ZDA, prav tako želele izvesti »barvno revolucijo« in odstraniti novega predsednika Lulo da Silva, a jim to ni uspelo.

Predsednik Brazilije Lula da Silva je prav te dni spomnil, da je bilo ameriško priznanje Juana Guaidója za predsednika Venezuele »gnusno za demokracijo.«

V isti sapi je tudi grajal potezo, s katero so zahodne države omogočile Guaidóju, da je pridobil venezuelske zlate rezerve.

Tudi nova knjiga ameriškega ministra za obrambo Marka Esperja v času administracije Donalda Trumpa podrobno opisuje, kako sta s Trumpom načrtovala teroristične operacije.

In celo invazijo ameriških sil na Venezuelo.

Cilj je bil postaviti Juana Guaidója za diktatorja, v svoji knjigi priznava Esper.

Venezuela je s s trani ZDA tudi zelo sankcionirana država.

Izjemen pritisk nanjo je izvajala Trumpova administracija, a vsi poskusi rušenja oblasti so propadli. Slovenija je pri tem, žal, dosledno podpirala zgrešeno politiko ZDA. 

Tim Anderson je na Twitterju takole na kratko ocenil to politiko: »Zunanja politika Washingtona: razglasite neizvoljeno marioneto #JuanGuaido za 'predsednika' #Venezuele, da bodo lahko ukradli tuje premoženje države, poskusili z oboroženimi vdori, nato izdali nagrado za aretacijo dejansko izvoljenega predsednika.«

Ali Slovenija v Venezueli danes še vedno podpira Juana Guaidója, smo vprašali tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon.

Predsednik Brazilije Lula da Silva je prav te dni spomnil, da je bilo ameriško priznanje Juana Guaidója za predsednika Venezuele »gnusno za demokracijo,« v isti sapi pa je tudi grajal potezo, s katero so zahodne države omogočile Guaidóju, da je pridobil venezuelske zlate rezerve.

»Slovenija do Bolivarske republike Venezuele vodi dosledno in v EU usklajeno politiko, tudi in še posebej ko gre za vprašanja spoštovanja osnovnih načel demokratičnega reda in spoštovanja človekovih pravic.

Zadnje volitve predsednika Venezuele, izvedene maja 2018 po oceni EU in po presoji več drugih mednarodnih akterjev niso zadostile najosnovnejšim standardom demokratičnih, svobodnih in poštenih volitev. Zato njihovega izida in izvolitve Nicolasa Madura za predsednika ni priznala niti Slovenija, niti EU, niti velik del mednarodne skupnosti, s katerim Slovenija deli temeljne vrednote in načela.

Slovenija je v takšni družbi držav februarja 2019 prepoznala imenovanje Juana Guaidoja, predsednika zadnjega legitimno izvoljenega sklica Nacionalne skupščine Bolivarske republike Venezuele, za začasnega predsednika Venezuele z namenom, da izvede predčasne volitve. Isti sklic Nacionalne skupščine je konec minulega leta odločil o zaključku mandata Juana Guaidoja kot začasnega predsednika Venezuele.

Republika Slovenija še naprej deli prepričanje širokega kroga demokraciji in spoštovanju človekovih pravic zavezanih držav, da so nujni pogoj za  razreševanje globoke in kompleksne krize v Venezueli demokratične, svobodne in poštene volitve. Takšne volitve, na katerih bi venezuelski volivke in volivci lahko svobodno odločali o lastni usodi in usodi svoje države, še vedno niso bile organizirane,« so nam odgovorili iz zunanjega ministrstva.

Guaido z pripadnikoma kolumbijske mafije
Guaidó s pripadnikoma kolumbijske mafije. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Na vprašanji, ali je Slovenija o spremembi svojega stališča do »ne-prepoznavanja« Juana Guaidója uradno obvestila Venezuelo in ali za predsednika sedaj smatra Nicolása Madura pa nam iz MZZ-ja niso odgovorili.

Nova knjiga ameriškega ministra za obrambo Marka Esperja v času administracije Donalda Trumpa podrobno opisuje, kako sta on in Trump načrtovala teroristične operacije in celo invazijo ameriških sil na Venezuelo, da bi postavila Juana Guaidója za diktatorja.

Iz podanega odgovora MZZ pa je očitno, da delijo povsem enako mnenje kot ameriška diplomacija, obenem pa Slovenija zastopa povsem nelegitimno stališče, saj očitno meni, da Slovenija kot edino demokratično institucijo v Venezueli priznava skupščino, ki se ni sestala že osem let in ji je potekel mandat.

Nekako tako, kot da druge države ne bi priznavale zadnjega sklica slovenskega parlamenta, pač pa »skupščino«, ki jo sestavljajo poslanci iz časa Janševe ali Šarčeve vlade, ki bi se medtem srečevali v gostilnah in bifejih.

Na to je ob podobnem primeru nedavno opozoril tudi Vijay Prashad, ki je kritiziral odgovor tiskovnega predstavnika ZDA Neda Prica na vprašanje francoske tiskovne agencije.

Tretjega januarja je namreč Shaun Tandon iz agencije France-Presse vprašal tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva Neda Prica ali »Združene države še vedno priznavajo Juana Guaidója kot legitimnega začasnega predsednika?«

Priceov odgovor je bil, da vlada ZDA priznava »edino preostalo demokratično izvoljeno institucijo v Venezueli danes, in to je Državna skupščina iz leta 2015

Na odločitve te skupščine se kot na legitimne, kot vidimo, sklicuje tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve. Ameriška in slovenska vlada sta leta 2019 res podprli Guaidója kot »začasnega predsednika« Venezuele zaradi njegove vloge rotirajočega predsednika v tej državni skupščini.

Guaido - korupcija
Samooklicani, lažni predsednik Venezuele se je zapletel v številne afere in omogočil ropanje lastne države, predvsem s strani ZDA in njenih korporacij. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ker se predsedstvo državne skupščine vsako leto rotira, bi Guaidó moral zapustiti položaj »začasnega predsednika« do konca leta 2020.

Vendar tega ni storil, kar je bilo v nasprotju s členom 233 venezuelske ustave iz leta 1999, ki ga je navedel kot podlago za svoje »imenovanje« leta 2019.

Price je dejal, da je »skupščina iz leta 2015 obnovila svoj mandat.« Vendar je bila ta skupščina razpuščena, ker ji je potekel mandat, in ga je – po volitvah decembra 2020 – nadomestil drug sklic nacionalne skupščine.

Slovenija je priznala kriminalca za predsednika. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ameriška vlada pa je volitve leta 2020 znova označila za »politično farso.«

Enako so seveda storile države EU.

Medtem pa se je v ozadju dogajal velik rop venezuelske lastnine.

»Toda ko sem leta 2020 v Venezueli srečal voditelja dveh venezuelskih zgodovinskih opozicijskih strank – Pedra Joséja Rojasa iz Acción Democrática (AD) in Juana Carlosa Alvarada iz Comité de Organización Politica Electoral Independiente (COPEI) – sta mi rekla, da so bile volitve leta 2020 legitimne in da enostavno niso vedeli, kako preglasiti množični val volivcev 'chavistov'. Odkar so člani skupščine leta 2020 zasedli svoje sedeže, člani skupščine iz leta leta 2015 niso stopili v Palacio Federal Legislativo, kjer domuje Državna skupščina, blizu Plaza Bolívar v Caracasu,« je o tem poročal Viyad Prashad.

Slovenija kot edino demokratično institucijo v Venezueli priznava skupščino, ki se ni sestala že osem let in ji je potekel mandat. Nekako tako, kot da druge države ne bi priznavale zadnjega sklica parlamenta, pač pa »skupščino«, ki jo sestavljajo poslanci iz časa Janševe ali Šarčeve vlade, ki bi se medtem srečevali v gostilnah in bifejih.

V bistvu torej ameriška ter slovenska vlada menita, da je resnična demokratična institucija v Venezueli tista, ki se ni sestala že osem let, in tista, katere politične stranke so se odločile bojkotirati volitve leta 2020!

K temu bi lahko dodali še dejstvo, da Slovenija ob tem na primer sploh ni tako izbirčna, ko gre za vzpostavljanje in vzdrževanje diplomatskih odnosov z različnimi, tudi nedemokratičnimi državami po svetu in takimi, kjer se izbrani politiki prav tako soočajo z očitki opozicije o nelegitimnosti.

Slovenija tako nima nobenih težav pri stikih z nedemokratično Savdsko Arabijo ali Egiptom, plin pa brez težav kupuje od Alžirije, kjer se predsednik prav tako sooča z očitki opozicije o nelegitimnosti volitev. Podobnih primerov je še veliko.

Slovenski veletrgovec s plinom Geoplin je 15. novembra v Alžiriji s tamkajšnjo državno energetsko družbo Sonatrach podpisal pogodbo o dobavi zemeljskega plina. Podpis pogodbe sta s svojo navzočnostjo žegnala minister za infrastrukturo Bojan Kumer in zunanja ministrica Tanja Fajon. Toda ceno za plin v sklenjeni pogodbi niso želeli razkriti, češ da gre za poslovno skrivnost. Vir.: Zajem zaslona, UKOM

Ob tem pa je prav tako pomembno vedeti, da gre v primeru Juana Guaidója za politika, ki je poskrbel za veliko krajo venezuelskega premoženja, v škodo državljanov Venezuele.

Ob tem je v začetku tega meseca edini »pravi« venezuelski predsednik Nicolás Maduro govoril z znanim novinarjem Ignaciem Ramonetom in mu dejal, da je »pripravljen z dialogom na najvišji ravni in v odnosih spoštovanja« rešiti vsa sporna vprašanja in da upa, da bo »avreola svetlobe« dosegla urad predsednika ZDA Joeja Bidna in omogočila ZDA, da pustijo svojo »ekstremistično politiko ob strani.«

Očitno je, da so tako v ZDA kot njene vazalne zaveznice v Evropi, med katere žal spada tudi Slovenija, ponujeno roko sprave - zavrnile.

Propadli udar - Maduro in poveljniki
Guaidójevi plačanci ob enem od poskusov neuspešnih državnih udarov (zgoraj) in predsednik Venezuele Nicolás Maduro (spodaj). Vir: Zajem zaslona, Twitter

Avreola svetlobe očitno, tudi po volitvah aprila leta 2022 in spremembi slovenske vlade, še vedno ni posijala niti v hodnike MZZ, kjer uradniki še naprej izvajajo isto, nelegitimno politiko spoštovanja povsem nedemokratičnih »institucij«, kot sta to počeli tudi Šarčeva in Janševa vlada pred tem.

»Slovenija se je v tem spopadu postavila na stran nasilneža, ki drži za vrat in napada svojega miroljubnega soseda - in ne na stran žrtve. Izbrala je napačno stran zgodovine, podobno kot že večkrat. Pri priznanju Guaidója se je Šarec zapletel in zdrsnil. In pri tem izpitu ni popravcev. Ne za Šarca in ne za državo,« smo ob slovenskem prepoznavanju Guaidója zapisali leta 2019.

Zdaj pa je jasno, da sta na istem izpitu padla tudi Robert Golob in Tanja Fajon.

In Levica, ki je nekoč o tem dogajanju imela vsaj svoje mnenje, sedaj vse to mirno gleda.

Ker je pač del vlade.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek