Foto: BoBo
Foto: BoBo

Hrvaški premier Andrej Plenković je poudaril, da ne bodo nikomur nikdar dopustili, da bi pod vprašaj postavil obrambni značaj domovinske vojne. "To je tudi sporočilo naši sosedi Srbiji, ki bi morala po mojem mnenju opustiti brezplodno retoriko zgodovine, se soočiti s svojo odgovornostjo in se usmeriti k politiki sprave in prihodnosti," je dejal.

Povedal je, da so domovinska vojna ter zmage v operaciji Nevihta in v operacijah pred tem temelji sodobne hrvaške države. "Zato iskanje resnice o izginulih, obravnava vojnih zločinov in zagotavljanje pravice za vse, ki so utrpeli bolečino, ostajajo naša večna dolžnost," je dejal na slovesnosti v Kninu.

Tradicionalno so na kninski trdnjavi izobesili hrvaško zastavo. Foto: BoBo
Tradicionalno so na kninski trdnjavi izobesili hrvaško zastavo. Foto: BoBo

Tudi predsednik sabora Gordan Jandroković je poudaril, da se hrvaški narod zaveda, da je domovinska vojna skala, na kateri temelji sodobna hrvaška država. "Nobene dileme ni, nobenega suma ni, to je bila zakonita in legitimna vojaška operacija, pravična operacija. To je zgodovinsko dejstvo, ki ga ne bosta omajala noben zgodovinski revizionizem in nobena lažna interpretacija zgodovinskih dejstev," je poudaril.

Predsednik države Zoran Milanović pa je Srbiji sporočil, da Hrvaška ne bo prenehala iskati izginulih državljanov. "Ne moremo odstopiti od iskanja nekaj tisoč ljudi, za katere ne vemo, kje so, in ne moremo privoliti na to, da se jih enači z ljudmi, ki so domnevno izginili na Hrvaškem," je poudaril. Kritičen je bil tudi do pregona hrvaških vojaških poveljnikov v sosednjih državah, kar da je slabo za medsebojne odnose. Hrvaške oblasti bi morale temu preprosto reči ne, je bil jasen.

Eden največjih državnih praznikov

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Vsi trije predsedniki, predstavniki lokalnih oblasti in družine žrtev domovinske vojne so že zjutraj položili vence na osrednjem mestnem trgu v Kninu. Po slovesnosti, ki so jo letos zaradi pandemije namesto na tradicionalnem prizorišču na kninski trdnjavi pripravili na lokalnem nogometnem stadionu, je potekala še maša. Na kninski trdnjavi pa so tako kot vsako leto ob obletnici izobesili velikansko hrvaško zastavo, kot so to storili hrvaški vojaki 5. avgusta 1995.

Slovesnosti se letos ni udeležil nihče izmed visokih političnih predstavnikov srbske manjšine na Hrvaškem, kot je bilo to lani ob 25. obletnici Nevihte.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović ob prižiganju sveče. Foto: BoBo
Hrvaški predsednik Zoran Milanović ob prižiganju sveče. Foto: BoBo

Na Hrvaškem velja 5. avgust za enega največjih državnih praznikov, s katerim predvsem slavijo zmago in obujajo spomine na vojaško operacijo Nevihta leta 1995, ko so osvobodili veliko večino državnega ozemlja, ki so ga leta 1991 zasedli srbski nasprotniki hrvaške državnosti.

V Srbiji imajo na drugi strani to hrvaško operacijo za največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni, ko naj bi bilo s hrvaškega ozemlja pregnanih okoli 200.000 Srbov. V Srbiji je tako 5. avgust dan spomina na trpljenje in pregon Srbov, ki so ga v sredo zaznamovali v kraju Busije nedaleč od Beograda.

Po hrvaških virih je sicer v času Nevihte državo zapustilo približno 90.000 hrvaških Srbov. Enako ocenjuje tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Na Hrvaško naj bi se jih po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč.

V štiridnevnih vojaških operacijah avgusta 1995 je umrlo 241 hrvaških vojakov, 1430 je bilo ranjenih, dvojico pa še pogrešajo. Po srbskih virih je med Nevihto umrlo 1852 Srbov.