Potem ko sta se Vladimir Putin in Xi Jinping v ponedeljek v Kremlju neuradno pogovarjala skoraj pet ur, sta v torek, na drugi dan obiska kitajskega voditelja, nadaljevala pogovore. Precejšnjo pozornost sta posvetila kitajskemu 12 točk obsegajočemu mirovnemu predlogu. Putin je zanj dejal, da bi lahko predstavljal osnovo za mirovni dogovor z Ukrajino, a da Zahod in Ukrajina nanj nista pripravljena, saj da bi se borila »do zadnjega Ukrajinca«. Xi je zatrdil, da je kitajska pozicija glede Ukrajine nepristranska ter da Peking podpira mir in dialog.
Kaj torkovi pogovori pomenijo za morebitno okrepitev kitajskega posredovanja, ni jasno. Vendarle se bo Xi v prihodnjih dneh pogovarjal po telefonu z Volodimirjem Zelenskim, ki ni povsem zavrnil kitajskega mirovnega načrta. V skupni izjavi sta Rusija in Kitajska tudi sporočali, da njuno sodelovanje ne pomeni ustanavljanja vojaško-političnega zavezništva, ki bi bilo podobno enemu od blokov iz hladne vojne. Njuno sodelovanje naj ne bi bilo usmerjeno proti kateri tretji državi, sta še zatrdila Moskva in Peking.
Stoltenbergov nasvet Xiju
Xi je sicer Putina, ki ga zaradi deportacije tisoče ukrajinskih otrok od petka išče mednarodno kazensko sodišče (o čemer kitajski mediji ne poročajo), povabil na obisk na Kitajsko in ga podprl na ruskih predsedniških volitvah leta 2024, čeprav Putin še ni kandidat. Vsekakor Xiju, ki se je z njim srečal že 40-krat, vsaj enkrat na teden pa sta v stiku, ne bi ustrezalo, če bi denimo v puču kdo drug prevzel oblast v Rusiji. Prozahodni ruski voditelj bi namreč končal partnerstvo s Kitajsko, kak podivjani nacionalist, kot je Jevgenij Prigožin, pa bi lahko samo še bolj zaostril vojno v Ukrajini in jo razširil. Xi ni navdušen niti nad Putinovo agresijo v Ukrajini, a je tudi ni obsodil. Vsekakor tega zaveznika proti Zahodu ne more pustiti na cedilu.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je v torek Xija pozval, naj z Zelenskim vodi neposredne pogovore, če hoče, da bodo njegov mirovni načrt jemali resno. Rotil ga je tudi, naj ne začenja pošiljati orožja Rusiji. »To bi pomenilo podpirati nezakonito vojno, jo podaljševati.« Sicer zahodni komentatorji ne verjamejo, da si bo Xi s pošiljkami orožja Rusiji, ki naj jih vsaj za zdaj ne bi bilo, upal nakopati zahodne sankcije.
Več sodelovanja pri energetiki
Za Putina je obisk pomemben, ker gre za izraz solidarnosti kitajskega voditelja v času, ko so zahodne države Rusijo izolirale, menda pa naj bi ji zdaj hrbet obrnil tudi indijski voditelj Narendra Modi. Kitajska bi zlasti lahko pomagala Rusiji prebroditi čas hudih zahodnih sankcij.
Kitajska podjetja so marsikje v Rusiji zamenjala zahodna. Kitajski trg je deloma nadomestil evropskega pri izvozu nafte in plina, ki sta za prijateljsko državo cenejša kot na svetovnem trgu. Rusija tako postaja vse bolj odvisna od Kitajske, ki je postala njen prvi gospodarski partner, medtem ko je Rusija šele enajsti za Kitajsko. Oba voditelja sta po torkovih pogovorih napovedala, da bosta še okrepila sodelovanje pri trgovanju z energenti.
