To je bil najbolj čustven koncert skupine Parni valjak
Akija je Zagreb pozdravil na najlepši možen način.
Od tiste žalostne sobote je minilo nekaj več kot dva meseca. Rane so še odprte, bolečina vseh, ki s(m)o ga imeli radi, je še zelo velika. Tudi zato je bil koncert 26. marca v zagrebški Areni nekaj posebnega. V zraku je bilo čutiti resnična čustva, ki so se prepletala med nastopajočimi in občinstvom. Vsi so bili tam zanj, od njega so se prišli poslovit na najboljši možen način, ki bi ga gotovo ganil do solz. Na trenutke se je celo zdelo, da je tam ... Da tudi on prepeva s svojimi več kot 18.000 prijatelji.
Valjak in prijatelji, dovolj je reči Aki
Množica več kot 18.000 ljudi se je zbrala pod velikim odrom. V resnici lahko rečemo, da je bil to najbolj čustven koncert skupine Parni valjak. V 47-letni karieri so jih imeli ogromno, a ta je bil poseben, drugačen. Posvečen njemu – Akiju. Člani zasedbe – Husein Hasanefendić Hus, Marijan Brkić Brk, Berislav Blažević Bero, Zorislav Preksavec Preksi, Dalibor Marinković Dado, Kristina Kresnik in Ana Kabalin – so prvič stopili na oder brez njega. Koncert se je začel s skladbo Za malo nježnosti ... in s posnetim Akijevim vokalom. V ozadju so se predvajale Akijeve fotografije, skupina pa je igrala v živo. Nato je Hus zapel Zastave – a ni pel sam: pela je vsa dvorana. Hus je potem nagovoril občinstvo: »Ta koncert mora biti veselje in spomin na življenje, ki ga ima le malo ljudi.«
Akijev Kiki navdušil
Ko je na oder stopil Akijev sin Kiki, ga je množica pozdravila z bučnim aplavzom in čustvenimi vzkliki. Kiki je zapel skladbo Zagreb in v njegovi interpretaciji je bilo slišati tudi Akija. Kiki ima namreč precej podobno barvo glasu kot oče.
Vse uspešnice in velike zvezde
Na odru so si sledile velike zvezde našega prostora: Gibonni, Momčilo Bajagić Bajaga, Massimo Savić, Nina Badrić, Davor Gobac, Neno Belan, Pero Galić, Dino Jelusić, Filip Rudan in Nermin Puškar ... Nanizali so največje uspešnice skupine – Stranica dnevnika, Vrijeme ljubavi, Lutka za bal, Molitva, Uhvati ritam, Jesen u meni, Kada me dotakne, U prolazu, Nedjelja – in skupaj z občinstvom tako peli v pozdrav velikemu človeku, ki bo za zmeraj ostal zapisan v zgodovini glasbe.
Za nas je na koncert šel Kolombo, ki je povedal: »To je bil koncert z energijo, ki je ni mogoče opisati, in kjer je prav vsak nastopajoči pustil del svoje duše na odru. Pesmi so vstopale naravnost v naša srca, da smo lahko čutili nebo, kjer je Aki, ki nam se naprej lepša življenje.« Kolombu je uspelo v fotoaparat ujeti tudi nekaj ključnih trenutkov.
