Danes je zamenjava strešne kritine pogosto del celovite energijske sanacije hiše, ki pomeni tudi izolacijo ostrešja. Drugi razlogi so dotrajana ali zaradi vremenskih vplivov poškodovana kritina, načrtovanje mansardnega stanovanja pod streho, ki potrebuje celovit pristop, pogosto pa je sanacija ostrešja zaradi različnih težav v obstoječem podstrešnem stanovanju potrebna še pred dotrajanostjo kritine. Glavni razlog je napačno zaporedje strešnih slojev, ki lahko zaradi kondenzacije vpliva tudi na trdnost lesenega ostrešja.

Preveriti je treba stanje ostrešja

Še pred odločitvijo o tem, kakšne vrste bo nova kritina, je torej treba preveriti, v kak­šnem stanju je strešna konstrukcija in kakšna je njena nosilnost. Eden bistvenih kriterijev pri izbiti materiala kritine je nam­reč njena teža, ki ji je v krajih s snežno odejo treba prišteti še obtežbo zaradi snega. Pomembno je, da se v pregled poleg krovca, če je že izbran, vključita statik in po potrebi gradbeni fizik. Mnenje statika in krovca je tudi podlaga za načrtovanje sončne elektrarne na obstoječi hiši.

Po izkušnjah strokovnjakov je pri lesenih ostrešjih, ki so v Sloveniji pri družinskih hišah najpogostejša, obnova smiselna, če je poškodovanih do 20 odstotkov lesenih delov, drugače se bolj izplača vse narediti na novo.

Pomen usposobljenega izvajalca

Prav toliko kot odločitev o vrsti nove kritine je pomembna izbira izvajalca, ki jo bo položil, torej krovca. Pri tem imamo proste roke, vendar strokovnjaki priporočajo preverjene izvajalce s certifikati, ki na izvedbo priznajo garancijo. Za pravilno montažo posamez­ne vrste kritine je treba namreč upoštevati navodila proizvajalca, v katerih so natančno zapisani vsi postopki in tudi izvedba detajlov. Večina proizvajalcev sodeluje z mojstri, ki so jih sami usposobili in jim za pravilno in kakovostno delo podelili certifikate. Pri večini tudi velja, da jamstvo za kritino pri­znajo le pod pogojem, da izvedbo opravi takšen krovec.

Če je s hiše treba odstraniti staro cementno kritino, ki vsebuje azbest, moramo izvajalca izbrati s seznama tistih, ki imajo okolje­varstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta.

PREBERITE ŠE: ALI ZA PREDELAVO PODSTREŠJA POTREBUJEMO GRADBENO DOVOLJENJE IN SOGLASJE SOSEDOV

Napake pri montaži

Zakaj je izbira krovca tako pomembna? Ker so razlogi, da sicer kakovostna kritina ne zdrži ekstremnih vremenskih razmer, skoraj vedno v neprimerni vgradnji oziroma pritrjevanju na konstrukcijo in ker neprimerna izvedba tehnično zahtevnih detajlov lahko povzroči zamakanje. Pri pregledu objektov, poškodovanih v neurjih, strokovnjaki ugotavljajo, da so v Sloveniji slemenski in robni strešniki le izjemoma dodatno pritrjeni, kakor zahtevajo proizvajalci. Tudi pločevinaste kritine večinoma niso ustrez­no pritrjene, vendar je tu običajno kritična pritrditev letev na špirovce oziroma podkonstrukcijo in ne pritrditev kritine na let­ve. Pomembna je tudi povezava nosilnih elementov ostrešja – špirovci so na lege pogosto pritrjeni z gladkimi žičniki, lege pa niso sidrane v zaključno armiranobetonsko vez podstrešja. Ta tudi pri novogradnjah ni vedno izvedena.

Merila za izbiro kritine

Na slovenskem trgu lahko izbiramo med opečnatimi, betonskimi, vlaknocementnimi, kovinskimi in bitumenskimi kritinami. Ti materiali so pri prekrivanju streh pri nas tudi najpogostejši. Kot rečeno, je pri sanaciji strehe za izbiro vrste kritine odločilna njena teža glede na nosilnost ostrešja, seveda poleg arhitekture stavbe, podnebnih razmer in ekonomičnosti.

Pri nas so najpogostejše dvokapne strehe, najbolj strm nagib imajo v Posočju, na Cerkljanskem in v okolici Idrije, kar od 45 do 60 stopinj, nagib od 30 do 45 stopinj prevladuje na Gorenjskem, v Ljubljanski kotlini, na Notranjskem, Dolenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in severovzhodni Sloveniji, medtem ko Primorsko, Brkine, del Notranjske in Kras ter Vipavsko dolino zaznamujejo položne dvokapnice z naklonom od 5 do 30 stopinj.

Na splošno velja, da lahko manj strme strehe na območjih z manj padavin prekrijemo s kritino večjih mer. Za strehe z večjim na­klonom, primerne za območja z obilnejšimi padavinami, izberemo manjše strešnike. Upoštevati pa je treba še vrsto drugih dejavnikov, kot sta že izdelano ostrešje, morebit­na vgradnja strešnih oken in podobno.

Bistvena podnebna dejavnika, ki vplivata na ostrešje in zato tudi izbiro kritine, sta sila vetra in obtežba snega, medtem ko se elementi kritine iz različnih materialov izdelujejo v širokem spektru velikosti, površinske strukture, obdelave in barv, da se po videzu lahko ujamejo s pokrajinskimi značilnostmi. Na nekaterih območjih sta material in tip kritine predpisana z občinskimi prostorskimi načrti.

PREBERITE ŠE: STREHE: PRED MONTAŽO SONČNE ELEKTRARNE PRIPOROČLJIVA SANACIJA STREHE

Vrste kritine

Opečna kritina je primerna za strehe z naklonom od 20 stopinj navzgor. Na Primorskem, kjer imajo strehe manjši naklon, je najbolj razširjen korec, drugod, kjer prevladujejo strehe z več­jim naklonom, od 35 do 40 stopinj, se uporabljajo bobrovci in zarezniki. Z bobrovcem lahko pokrivamo strehe z naklonom do največ 60 stopinj, vendar ga je treba v tem primeru polagati z dvojnim prekrivanjem. Kvadratni meter opečne kritine lahko tehta tudi več kot 40 kilogramov, odvisno od vrste in načina polaganja.

Betonski strešniki se s težo od 40 kilogramov navzgor na kvad­ratni meter uvrščajo med težke kritine, optimalni naklon strehe, za katero se uporabljajo, je med 20 in 45 stopinjami.

Vlaknocementna kritina se uvršča med lažje, saj tehta kvadratni meter približno 15 kilogramov, odvisno od načina prekrivanja. Ravne plošče so primerne za naklon od 15 stopinj navzgor, valovite lahko izberemo tudi za položnejše strehe, od 7 stopinj na­prej. Nekatere izvedbe vlaknocementnih plošč so primerne tudi za oblogo fasad oz. izvedbo prezračevane fasade.

Kovinska kritina je lahka, kvadratni meter tehta od šest kilogramov navzgor, zato je prav tako primerna za prekrivanje starih ostrešij. Kovinski elementi za pokrivanje streh so lahko iz bakrene, pocinkane, jeklene, aluminijaste pločevine ali nerjavnega jekla. Na voljo je profilirana (trapezna ali valovita) ali ravna kovinska kritina, z njo lahko pokrivamo strehe vseh naklonov.

Kvadratni meter bitumenske kritine tehta od treh kilogramov navzgor. Na izbiro so valovite ali trapezne plošče, katerih zaključni sloj je najpogosteje granulat, ki varuje kritino pred UV-žarki in ji daje barvo, namesto granulata se lahko uporabita tudi baker ali cinkotit. Primerna je za vse naklone strehe.

Subvencije Eko sklada

Pri Eko skladu ni mogoče dobiti subvencije za zamenjavo strešne kritine in izdelavo novega ostrešja, razen če je del celovite obnove stanovanjske hiše, ki po sanaciji izpolnjuje zahtevane energijske standarde.

Subvencijo za posamičen obnovitveni ukrep pa je v povezavi s strehami mogoče dobiti za izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru. Glavni pogoj je, da razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije λ/d enako ali manjše od 0,140 W/(m²K). Pri navedenem izračunu se morebitna obstoječa izolacija ne upošteva. Subvencija se priznava za hiše, za katere je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo ali spremembo namembnosti izdano pred 1. 7. 2010, morebitna odločba o legalizaciji stanovanjske stavbe, zgrajene pred 1. 7. 2010, oziroma odločba o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja pa pred razpisom javnega poziva za obstoječo subvencijo.

Višina nepovratne spodbude znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru.

Socialno šibkim občanom, ki so lastniki ali solastniki starejše stavbe in so upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, se lahko za isti ukrep prizna subvencija v višini 100 odstotkov stroškov projekta, vendar ne več kot 9620 evrov.