"Gre za vnovičen poskus spreminjanja zakonske materije o STA brez jasnega koncepta in ob popolni ignoranci mnenj deležnikov in očitno s škodljivimi nameni: spremeniti pred leti vzpostavljen in dobro delujoč sistem korporativnega upravljanja STA ter skrčiti obseg javne službe in s tem zamajati finančni temelj STA, katere vloga je na majhnem in kapitalsko šibkem medijskem trgu v Sloveniji še toliko bolj pomembna," so opozorili v odzivu.
Kot so izpostavili, bi velik korak nazaj na primer predstavljal predlagani prenos imenovanja članov nadzornega sveta STA na vlado. Ocenjujejo, da sedanja ureditev, kjer morajo kandidati poleg strokovnega sita tudi skozi test zadostne, absolutne podpore v DZ, zagotavlja bistveno večjo stopnjo avtonomije, strokovnosti, transparentnosti in stabilnosti upravljanja STA.
Pričakujejo, da bo nova vlada oz. koalicija zavrnila omenjene škodljive rešitve, obenem pa da bo ob primernem konstruktivnem dialogu in razpravi pripravila nov predlog sprememb zakona o STA. "V luči problematike financiranja STA v zadnjih dveh letih se je namreč nazorno izkazalo, da je treba zdaj že več kot deset let star zakon o STA vsekakor nadgraditi ter tako poskrbeti za stabilno delovanje tiskovne agencije, ki je ključnega pomena za verodostojno in široko obveščenost javnosti," so navedli.
Predvsem pa bo po oceni vodstva in zaposlenih treba na novo opredeliti poglavje definiranja javne službe. "Slednje je pomembno, ker je to osnova za njeno sofinanciranje. Pri tem nam bo v pomoč tudi uradno stališče Evropske komisije, da je državna pomoč STA dopustna, ker na majhnem trgu nima zadostne komercialne baze medijskih strank, da bi ustvarila zadostne prihodke za podporo svojemu opravljanju storitev splošnega gospodarskega pomena," so opomnili.
SDS in NSi sta v petek, takoj po potrditvi poslanskih mandatov devetega sklica DZ, v parlamentarni postopek namreč vložili več predlogov zakonov, tudi s področja medijske zakonodaje. SDS predlaga spremembe zakona o STA, s katerimi bi denimo radijske novice, prirejene za objavo v radijskem mediju, in avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih prenesli iz javne službe v tržno dejavnost.
Štiri člane nadzornega sveta agencije bi imenovala vlada na predlog ministra, pristojnega za kulturo, in ne več DZ na predlog vlade. Enega člana nadzornega sveta pa bi še vedno izvolil svet delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.