DL: Naša naravna dediščina - Apnenec z ostanki rudistnih školjk

25.2.2024 | 11:00

Rudistni apnenec (Foto: Andreja Škedelj Petrič)

Rudisti, kot školjke tudi imenujemo, so bili značilni prebivalci plitvih morij v obdobju krede. Najbolj raznolike, najlepše ornamentirane in največje vrste so znane iz obdobja mlajše krede, stare od 100 do 65 milijonov let. Školjke so imele eno večjo, razpotegnjeno lupino, ki je bila priraščena in spominja na kravji rog, druga lupina je bila majhna in je služila le kot pokrovček. Živele so v skupinah in se podpirale oz. so mlajši osebki živeli pritrjeni na starejše. Če je takih osebkov v skupini le nekaj, jo imenujemo šopek, če jih je več, je to gozd, če pa jih je zelo veliko, skupini rečemo trata.

Rudistne školjke pogosto najdemo v južni Sloveniji, značilne pa so za Kras, od koder je tudi največ različkov rudistnega apnenca. Tu so kamen za arhitekturne namene, predvsem za stopnišča, talne in stenske obloge, spomenike in sakralne izdelke, izkoriščali na več krajih. Poznani so kamnolomi Kazlje, Repentabor, Kopriva in Lipica, po katerih so apnenci dobili tudi ime. Gre za apnence različnih barvnih odtenkov, od temno sivih do peščenih, v katerih so različno ohranjene tudi rudistne školjke. Kadar so fosili v kamnini dobro ohranjeni, kažejo na to, da je bilo okolje nastanka apnenca najverjetneje mirna laguna.

Primerek svetlega rudistnega apnenca z ene od lokacij v Kočevskem rogu sestavljajo rudistne školjke. V vzorcu so dobro vidni temnejši prečni prerezi školjk, ki so okrogle oz. ovalne oblike, iz osnove pa izstopajo morske spužve in drugi njim podobni grebenski organizmi.

Članek je bil objavljen v decembrski tiskani številki Dolenjskega lista

Andreja Škedelj Petrič, Zavod za varstvo narave