DL: Kočevsko (Rudniško) jezero - Jezero tisočerih možnosti

21.7.2023 | 13:50

Na glavno plažo, na kateri je tudi nov pomol, radi prihajajo mladi in mamice z majhnimi otroki.

Rudniško jezero je pravi raj za ribiče.

Kljub dvema poimenovanjema gre za jezero, ki je nastalo na območju dnevnega kopa nekdanjega rudnika rjavega premoga Kočevje – Danes sodi med čistejša jezera v Sloveniji

Ko so leta 1978 zaprli rudnik rjavega premoga Kočevje, si najbrž nihče ni mislil, da bo območje dnevnega kopa nekoč postalo priljubljena izletniška točka domačinov, v zadnjih letih pa tudi vse številnejših obiskovalcev od drugod.

O 175-letni tradiciji premogovništva na Kočevskem danes priča le malo ostankov, je pa z rudnikom svojstveno povezano danes dobro obiskano umetno jezero, ki so mu domačini zaradi kraja in nastanka na območju nekdanjega dnevnega kopa nadeli ime Rudniško jezero, v zadnjih letih pa se zanj v želji, da ne bi toliko spominjalo na rudnik in umazano delo v njem, pogosto uporablja tudi poimenovanje Kočevsko jezero.

Jezero leži v severovzhodnem delu Kočevja, njegovi začetki pa segajo med leti 1973 in 1978, ko je kotanjo dnevnega kopa kočevskega rudnika postopoma napolnila voda. V času delovanja rudnika so jalovino odlagali v terasah na območju, ki ga danes poraščajo travišča, na dnu kotanje dnevnega kopa pa sta bili dve večji luži, ki ju je napajal Rudniški potok, ki je pritekal iz rudnika, hkrati pa tudi odtekal in ponovno poniknil. Za potrebe rudnika so iz luž vsak dan črpali vodo, ki so jo uporabljali na separaciji za pranje premoga. Ko so v Kočevju prenehali pridobivati premog, se je prečrpavanje vode ustavilo, kadunjo nekdanjega dnevnega kopa pa je zato kmalu po zaprtju rudnika zalila podtalna voda. Rudniški rovi so se pogreznili, kotanje so se združile in nastalo je jezero, ki se danes razprostira na okoli 39 hektarjih, v globino pa meri do 40 metrov.

POMEMBNI HABITAT

Jezero z okolico je danes pomemben habitat, ki ga poseljujejo različne vrste rastlin in živali. Tu se zadržuje več kot sto vrst ptic, saj tod vodijo njihove selitvene poti v Sredozemlje in Afriko, kar 64 vrst, med katerimi jih je 15 na rdečem seznamu ogroženih gnezdilk v Sloveniji, pa jih v okolici jezera tudi gnezdi.

Obala jezera je postala priljubljeno sprehajališče Kočevcev in vse bolj tudi turistov.

Različne živali in številno rastlinje, med katerim je tudi borov gozd na skrajni severni strani jezera in je rastiščna posebnost na Kočevskem, si je mogoče ogledati na sprehodu po trikilometrski naravoslovni učni poti okrog jezera. Neokrnjena narava privablja tudi tekače in kolesarje in je priljubljen kraj za fotografe. Številne rekreativne možnosti ponuja tudi jezero, in sicer plavanje, potapljanje, čolnarjenje, jadranje, supanje in pozimi tudi drsanje. Jezero je sicer tudi pravi raj za ribiče, saj lahko v njem ulovijo tudi zelo velike ribe. Ribiška družina Kočevje, ki upravlja jezero, je že leta 1989 začela vanj vlagati večje količine rib, veliko iz Rinže, s katero je povezano z odtočnim kanalom. Najvidnejši prebivalci jezera so danes krapi, somi, ščuke, amurji in smuči, v njem pa so tudi kleni, linji, rdečeperke in druge vrste rib.

VODA ODLIČNE KAKOVOSTI

Poldrugi kvadratni kilometer površine jezera je primeren za plovbo z manjšimi plovili, kot so jadrnice mini 12, ki jih obiskovalcem izposoja Jadralni klub Kočevje. Zelo priljubljeno je med ljubitelji supanja, vse bolj pa tudi med kopalci. Rudniško jezero namreč sodi med čistejša jezera v državi. Po zadnji analizi, ki jo za Občino Kočevje izvaja veterinarska enota Slovenske vojske, velja ocena odlična kakovost kopalne vode za celotno jezero, na dobro stanje vode in primernost za kopanje pa so pokazali tudi rezultati analize, ki jo je opravil NIJZ po lanski eksploziji v Melaminu.

SPREHAJALNA BRV IN PARK

Poleg čiste vode in prijetnih temperatur Rudniško jezero kopalce navdušuje tudi, ker gre za naravno kopališče z lepo urejenim bregom za kopalce. Čeprav je Občina Kočevje lastnica le manjšega dela obale – veliko zemljišč okrog jezera je v zasebni lasti –, v zadnjih letih območje pospešeno ureja. Že pred sedmimi leti so v neposredni bližini, le minuto hoda od jezera, kjer je TIC, uredili kamp Jezero Kočevsko, ki ponuja prostor za sto kampistov. Urejenih ima deset parcel za avtodome in prikolice ter devet šotorišč, gostom pa ponuja tudi pet lesenih glampinških hišk za štiri osebe. Občina je uredila plažo s poletno gostinsko ponudbo, pred dvema letoma pa so z obnovo prelivnega kanala rešili tudi težave z dvigovanjem gladine jezera ob močnejšem deževju.

Ker zaradi velikega dela zemljišč v zasebni lasti obsežnejša ureditev območja jezera za zdaj ni mogoča, občina ureja le obalno površino med pomoli in glavno plažo, kjer zagotavljajo dodatne lesene površine za sprehajanje, druženje in uporabo med kopanjem v jezeru. Novost zadnje naložbe, vredne 362.000 evrov, ki so jo začeli oktobra lani in dokončali pred mesecem dni in ki obiskovalce najbolj navdušuje, je lesena brv ob brežini pod cesto, ki vodi od pomolov, zgrajenih že pred leti, proti glavni plaži. Tam pa so zgradili še dodatne lesene terase in pomola.

Tudi za letos načrtujejo vlaganje v infrastrukturo ob jezeru. Za to so z rebalansom proračuna zagotovili 375.000 evrov, največja novost, ki se obeta v prihodnje, pa bo hotel s 150 ležišči, ki ga namerava na območju severno od jezera zgraditi zasebni vlagatelj iz Velike Britanije. Že zdaj pa je glede vlaganja zasebnikov novost Park Jezero, ki je nastal okrog nekdanjega ribiškega doma, danes Ribič bara. Park so odprli v času korone, v njem pa je tudi bivalna brunarica, ki prispeva svoj delček k številu nočitev. Še leta 2016 so v Kočevju našteli 20.000 nočitev na leto, lani več kot 30.000, želijo pa si, da bi jih do leta 2026 imeli 40.000.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

Besedilo in fotografije: Mojca Leskovšek Svete