Bo muhasti april upravičil svoj sloves?

Letošnji marec je zaznamovalo zelo sušno vreme – marsikje ni do včeraj padla niti kaplja dežja. Prav zadnji marčevski dan pa nam je prinesel obilnejše padavine. Največ dežja, tudi več kot 50 litrov na kvadratni meter, je padlo v zahodni in južni Sloveniji. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Koroškem se ga je nateklo okoli 30, na vzhodu pa 20 litrov na kvadratni meter. Marsikje toliko padavin v le 24 urah ni bilo že vse od šestega januarja, ponekod pa celo od lanskega novembra. Padavine so bile sicer zelo dobrodošle, saj smo se v večjem delu Slovenije v zadnjih tednih soočali z izrazito sušo tako podzemnih kot tudi površinskih voda, takšne razmere pa so bile kot nalašč za nastanek in širjenje požarov.

Skupaj s padavinami nas je dosegel hladnejši zrak. Meja sneženja se je na območju Julijskih Alp in zahodnih Karavank spustila pod nadmorsko višino 1000 metrov. Sneg je pobelil gorenjske prelaze, pa tudi Bohinj in Zgornjesavsko dolino. V Ratečah ga je zapadlo okoli 10 centimetrov.

Tudi danes se bodo še pojavljale padavine, ki pa jih bo precej manj kot včeraj. Vmes bodo predvsem dopoldne tudi daljša obdobja suhega vremena. Meja sneženja bo na severu države na nadmorski višini med 800 in 1100 metrov, na jugu pa vsaj kakšnih 300 metrov višje.

Nekaj snežink bo jutri priplesalo vse do nižin

Nove padavine nas bodo dosegle ponoči. Ker bo k nam od severovzhoda dotekal hladnejši zrak, se bo meja sneženja spuščala. Ob močnejših padavinah bo lahko jutri zjutraj dež prešel v sneg tudi po nekaterih nižinah, to pa še zlasti velja za vzhodno polovico države. Predvsem v krajih nad 500 metrov nadmorske višine bo lahko lokalno zapadlo nekaj centimetrov snega, sneg pa bo lahko za krajši čas pobelil tudi nižje lege. Vse bo odvisno od intenzitete padavin, ki je zaradi precejšnjih razlik med posameznimi izračuni meteoroloških modelov še zelo negotova.

Tudi jutri čez dan se bodo še pojavljale občasne krajevne padavine, večinoma kot plohe. Po nižinah bo deloma deževalo, deloma snežilo, vmes pa bodo možne tudi krajše razjasnitve. Vreme bo torej jutri tipično aprilsko – spremenljivo.

V ponedeljek in torek zjutraj nevarnost pozebe

V noči na nedeljo bodo padavine povsod ponehale. Sledili bodo vsaj trije suhi dnevi. Ker se bo nad nami še zadrževala hladna zračna masa, bomo ob morebitni razjasnitvi v ponedeljek in torek zjutraj zelo verjetno tudi po nižinah izmerili negativne temperature. V zatišnih legah bo možna pozeba, ki pa na srečo še zdaleč ne bo tako izrazita kot pretekla leta. Temperature se bodo namreč, kot vse kaže, le v mraziščih spustile pod –5 stopinj Celzija.

Zelo hladno se je april začel predlani, ko se je na Dolenjskem ohladilo do –8 stopinj Celzija. Še veliko bolj mrzlo je bilo lani, ko nas je šestega aprila najprej obilno zasnežilo, naslednje jutro pa smo marsikje izmerili za ta mesec rekordno nizke temperature. Po nižinah se je živo srebro spustilo do –15, v višjih legah Notranjske in Kočevske pa lokalno celo pod –20 stopinj Celzija.

Nizke temperature v tem času sicer ne predstavljajo posebne težave, če ne sovpadajo s prezgodnjim začetkom vegetacijske sezone. Zaradi podnebnih sprememb so tako v zadnjih letih vse pogostejša daljša obdobja nadpovprečno toplega vremena, ki jih prekinjajo kratke, a izrazite ohladitve. Ob visokih temperaturah v februarju in marcu se začne narava prebujati tudi mesec prej, kot se je včasih, zato so poznejše ohladitve usodnejše.

Najmočnejše spomladanske ohladitve so tudi v preteklosti sledile zelo toplim zimam in začetkom pomladi. To je posledica dogajanja visoko na severu poloble, kjer se pozimi izoblikuje polarni vrtinec. Če je močan, se mrzel zrak pozimi le redko spušča proti jugu, kar je vzrok za nadpovprečno toplo zimo pri nas. Vsako leto pa se v drugi polovici zime ali šele spomladi zgodi, da polarni vrtinec razpade, in takrat se začne mrzel polarni zrak v valovih spuščati proti našim krajem. Močnejši ko je polarni vrtinec v zimskih mesecih, kasneje razpade in hujše so lahko spomladanske pozebe.

V prihodnjih dneh se bodo temperature vrnile v okvire pričakovanih vrednosti za ta čas, a to žal še ne pomeni, da ne bomo kasneje aprila ali celo maja deležni še kakšnega zimskega prebliska. Pred pozebo bomo varni šele, ko se bo zračna masa tudi visoko na severu toliko ogrela, da njen morebitni spust proti jugu ne bo več predstavljal nevarnosti za negativne temperature, to pa se običajno zgodi šele v drugi polovici maja.