Pogovoriti se moramo o slonu v sobi
V Sloveniji je zaupanje v delovanje oblasti tako majhno, da so tudi dobri projekti obsojeni na neuspeh. Zadošča nekaj bombic, ki med ljudi vnesejo dvom, in projekt je pokopan, priložnost za družbeni napredek pa zamujena. Tako se poskuša zminirati pripravo predloga posodobitve nacionalnih prehranskih smernic za zdravo odraslo populacijo, s katerim se ukvarja strateški svet za prehrano, ki ga je imenoval predsednik vlade Robert Golob. Mediji so neselektivno povzeli dezinformacijo, da je več kot polovica članov sveta podpornikov veganstva, pridružili so se jim internetni troli in že je bil projekt označen za poskus rušenja prehranske varnosti, slovenske živinoreje in zmago korporativnih lobijev, ki hočejo, da bi od zdaj jedli le še »meso iz laboratorija« in žuželke.
A prenovo prehranskih smernic močno potrebujemo, saj so sedanje zastarele. Nacionalni inštitut za javno zdravje je bil pri posodabljanju smernic pasiven, zato je dobro, da je bilo ustanovljeno telo, ki se bo ukvarjalo zgolj s to nalogo. Za »zvezdo severnico« si je izbralo prehranske smernice nordijskih držav, ki jih pripravlja skupina skoraj 400 znanstvenikov in strokovnjakov s področij prehrane, zdravja in trajnosti na podlagi pregleda več kot deset tisoč znanstvenih člankov. Nordijske prehranske smernice so pripravljene z zavedanjem, da s prehrano ne vplivamo le na naše zdravje, ampak tudi na okolje, česar sedanje slovenske smernice ne upoštevajo.
Naše prehranske navade – predvsem čezmerno uživanje mesa – vodijo do ekosistemskega zloma, hkrati pa ponujajo rešitev, da se temu izognemo. V razvitih državah, med katere spada Slovenija, pojemo dvakrat več mesa od svetovnega povprečja. Če bi hoteli zvišanje povprečne temperature ozračja zadržati pod dvema stopinjama Celzija, kar bi nas rešilo pred najhujšimi posledicami podnebnih sprememb, bi morali v teh državah porabo mesa zmanjšati za 80 odstotkov, navaja študija univerze v Oxfordu.
Govorimo o drastičnem zmanjšanju porabe mesa, ne o odpovedi temu. Nove prehranske smernice morajo nagovoriti tudi tega slona v sobi, o katerem nihče noče nič slišati. Ni pa njihova odgovornost reševanje težav slovenske živinoreje in mesnopredelovalne industrije, uvoza poceni mesa in potrošniških izbir. Za to imamo druge institucije.
