V Avstriji v veljavi nova zakonodaja o pomoči pri samomoru

Od začetka leta 2022 se (nekateri) Avstrijci lahko odločijo, da z dovoljenjem in posredno pomočjo države oziroma drugih ljudi končajo svoje življenje. To je posledica lanskoletne odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, da je neustavno prepovedati vsako pomoč osebi, ki se je odločila za samomor.

Ta odločitev ustavnega sodišča je utrla pot t.i. asistirani smrti, torej pomoči hudo bolni osebi pri končanju življenja. Asistirana smrt ne pomeni aktivne pomoči pri samomoru. Aktivno sodelovanje pri samem samomorilnem dejanju v Republiki Avstriji ostaja kaznivo dejanje.

Hkrati je ustavno sodišče lani odločilo, da mora zakonodajalec, torej zvezni parlament Avstrije, novo zakonsko rešitev sprejeti do 1. januarja letos. Zvezna vlada je to storila. Koalicijski partnerji so se dogovorili, da bodo uvedli možnost, poimenovano 'Sterbeverfügung', izključno za trajno hudo in neozdravljivo bolne polnoletne osebe (mladoletniki so izrecno izključeni). Sterbeverfügung bi lahko prevedli kot 'odredba za samomor', ki je pravno podobna že obstoječi 'zdravstveni odredbi' (Patientenverfügung).

Inflacija v ZDA dosegla najvišjo stopnjo od leta 1982

Avstrija, država z dolgoletno upravnopravno tradicijo, je natančno opredelila postopek glede samomorilne odredbe. Zakon pravi, da ima do njene izdaje pravico polnoletna neozdravljivo bolna oseba z jasno diagnozo. Poleg tega se morata pred odločitvijo s pacientom pogovoriti vsaj dva zdravnika. Pacient, ki se po teh dveh pogovorih ni premislil, lahko tovrstno izjavo podpiše pri notarju ali posebnemu odvetniku za paciente, ki delujejo v vsaki od devetih avstrijskih dežel.

Pacient z veljavno samomorilno odredbo lahko smrtonosni pripravek prevzame v lekarni ali pa pooblasti drugo osebo, da ga prevzame namesto njega. Zakon pravi, da mora bolnik sam popiti strup. Predpisano je tudi, da mora med podpisom samomorilne odredbe in samomorilnim dejanjem preteči najmanj 12 tednov. Ta rok je zakonodajalec očitno uvedel zaradi mogočih akutnih psiholoških kriz bolnikov, da bi ta z njim pridobil dovolj dodatnega časa za razmislek. V primerih izredno hude in hitro napredujoče bolezni, pri kateri ni realno pričakovati, da bo bolnik živel še 12 tednov, se to obdobje skrajša na dva tedna.

Salzburg. Foto: LUKAS BARTH/Reuters

Vzporedno širitev mreže hospicev in drugih institucionalnih oblik paliativne oskrbe

Vzporedno z Zakonom o samomorilni odredbi je bila v Avstriji sklenjena ustanovitev posebnega sklada s sredstvi za širitev mreže hospicev in drugih institucionalnih oblik paliativne oskrbe v državi. Na splošno je pomoč pri samomoru zelo občutljiva tema, s katero se soočajo številne države sveta, med katerimi je tudi večina evropskih. Vse več je starejših prebivalcev, pa tudi neozdravljivo bolnih, ki jim niti najsodobnejša medicina ne more pomagati, da bi dostojno živeli v zadnjem obdobju življenja.

Letos minevata dve desetletji, odkar sta Belgija in Nizozemska kot prvi državi sprejeli zakon, da lahko človek, ki se želi ubiti, pod določenimi pogoji prejme pomoč pri tem. Po tem so številne države na različne načine uredile to vprašanje. V Nemčiji je na primer dovoljena 'pasivna pomoč pri samomoru'. To pomeni, da se s soglasjem neozdravljivega bolnika – oziroma njegovih najbližjih, če gre za osebo, ki je zaradi bolezni blizu smrti in se ne zaveda oziroma ne more končati življenja – lahko opustijo vsi zdravstveni ukrepi. Preprosto povedano; na ta način je dovoljeno 'izklopiti naprave', ki jih ohranjajo pri življenju.

Bill Gates napoveduje, da bomo kmalu sestankovali povsem drugače

To je tema, ki polarizira družbo. V resničnem življenju se pojavljajo vedno novi kontroverzni primeri. Zakon ne more predvideti vseh. Zakonodajalci pravijo, da so neozdravljivo bolni ljudje upravičeni do določene pomoči pri samomoru, a da je evtanazija le ena od možnosti, izjemna situacija, ki jo zdaj poskušajo zakonsko urediti in dopolnjevati na sodobnejši, bolj human način.

V Avstriji so tudi po sprejetju omenjenega zakona mnenja glede njega zelo nasprotujoča. Zaradi njega so med drugim zadovoljni člani Avstrijskega združenja za humano končanje življenja človeka (ÖGHL), ki pravijo, da je to zgodovinska prelomnica. Prej so namreč številni Avstrijci, ki so bili odločni, da se ubijejo zaradi neozdravljivih bolezni, to storili v Švici. To je med drugim storil znani igralec Heribert Fux (1927-2007).

Po drugi strani pa je avstrijska Katoliška cerkev zelo nezadovoljna z odločitvijo ustavnega sodišča in z novo zakonsko ureditvijo. Avstrijski škofje namreč menijo, da bo to povečalo družbeni pritisk na starejše, bolne in nemočne, da naredijo samomor, da niso v breme družini in podobno. Karolina Edtstadler, avstrijska zvezna ministrica za EU in ustavne zadeve in članica tradicionalno konservativne Avstrijske ljudske stranke, je dejala, da bo vlada tudi v prihodnje skrbno proučevala to vprašanje in da nikomur ne bo treba dvomiti o vrednosti njegovega življenja. Ministrica Edtstadler je povedala tudi, da bo vlada nadaljevala z razmišljanjem o eventualno novih zaščitnih ukrepih na tem področju.

Se obdobje cenovno ugodnih letov zaključuje?