Odbor DZ-ja za finance je z devetimi glasovi za in petimi proti ocenil, da je predstavitev kandidata za ministra za finance Klemna Boštjančiča ustrezna.

"Nič kaj lepa situacija"

"Moj pogled na javne finance je relativno neortodoksen ali pa drugačen," je za uvod povedal Boštjančič in dodal, da je pomembno govoriti o sektorju država, ker nikakor ne gre zgolj za vprašanje proračuna, pač pa so za splošno sliko javnih financ "izjemno pomembne še tri druge blagajne".

Sorodna novica Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl.

Kakšna je zapuščina javnih financ? Po njegovih besedah ne gre zgolj za zadnji dve leti zadnje vlade, pač pa je slabo stanje zapuščina veliko preteklih vlad in različnih odločitev, ki imajo svoje posledice. "Zapuščina danes so konkretno nedavne davčne spremembe, eskalacije, vgrajene v pokojninsko in zdravstveno blagajno, dolgotrajna oskrba, rast zaposlenih in plač v javnem sektorju, eskalacija transferjev, dvig povprečnin občin, učinek deregulacije cen goriva, skorajšnje dražje refinanciranje državnega dolga in raznih strukturnih pritiskov, ki prihajajo v obliki staranja prebivalstva in zmanjševanja aktivnega prebivalstva," je naštel, kaj vse pesti javno blagajno. Ob tem je dodal: "Na prvo žogo nič kaj lepa situacija."

Kriza je tudi priložnost

Boštjančič je dejal, da upa, da je koronakriza pri koncu in da se ne bomo jeseni spet ukvarjali s tem. "Absolutno verjamem, da so krize tudi priložnosti," je pristavil in dodal, da so nekateri iz krize izšli "bistveno manj potolčeni kot drugi". Slovenija se je s koronakrizo po njegovi oceni spopadla srednje dobro. "Vredno je pohvaliti ukrepe, ki so bili ciljno usmerjeni in hitri ter učinkoviti. Del, ki ga lahko grajam, pa je helikoptersko razmetavanje denarja," je navedel.

Še dobro ni bilo konec koronakrize, že imamo krizo zaradi vojne v Ukrajini. "Kar se je zgodilo, ne samo v Sloveniji, tudi širše, je, da konsolidacija javnih financ ni več prioriteta. Nedavno je Evropska komisija povedala, da fiskalnega pravila tudi naslednje leto ne bo," je opozoril in dodal, da sam to vidi kot potencialni problem, saj "omogoča vladam, da neracionalno trošijo sredstva".

Kam to vodi? "V visoko inflacijo, ta se je začela pojavljati že pred ukrajinsko krizo, ki jo je samo poglobila. Na to visoko inflacijo bo treba odgovoriti in mislim, da ni treba biti posebno pameten, kako bo evropska centralna banka (ECB) na to odgovorila. Zvišanje obrestnih mer bo vplivalo na znižano gospodarsko rast, zadolževanje bo dražje," je pojasnil.

Strukturni primanjkljaj je "rak rana"

Napovedal je, da bo največ napora vložil v zmanjšanje strukturnega primanjkljaja, saj ga vidi kot "rak rano" in enega ključnih problemov za Slovenijo. "Kot sem prej rekel, to ni posledica ene vlade, je posledica vrste vlad, ko se določene stvari deli brez jasno merjenih učinkov ali zavedanja, kaj bo to jutri prineslo," je nadaljeval in pristavil, da so to lahko ali "predvolilni bonbončki ali pritiski raznoraznih skupin". Strukturni primanjkljaj je namreč izjemno nevaren, če pridemo v "leta suhih krav".

Zavzel se bo tako za omejevanje kot dodatno porabo, a izključno za ukrepe, ki so jasno merljivi, da bodo prinesli na srednji do dolgi rok pozitivne učinke, ki v javnih financah ne bodo "vrtali dodatne luknje".

"Škarje se nevarno odpirajo, na eni strani so velika pričakovanja za trošenje javnih sredstev, zdravstvo, pokojnine, stanovanja, na drugi strani staranje prebivalstva in krize, ki sem jih omenil," je navedel, da morata zato biti prva prioriteta vlade rast BDP-ja in produktivnosti. "Vse ostalo je iluzija," je dodal.

Višanje produktivnosti se je, tako Boštjančič, v preteklosti izkazalo za trd oreh. "O tem govorimo že 30 let in še vedno smo na 81 odstotkih povprečja EU-ja," je dodal. Sam rešitev vidi v maksimizaciji deleža aktivnega prebivalstva, na kratek rok pa v optimizaciji stroškov na vseh področjih.

Novih davkov ni želel napovedati

Kakšnih novih davkov prihodnji finančni minister ne želi napovedovati. "Res mislim, da so možnosti dodatnih davčnih virov razmeroma omejene," je dejal. Hkrati pa je nanizal kar nekaj predlogov, denimo davek na premoženje oz. nepremičnine, predvsem na dražje nepremičnine in tiste, v katerih lastnik ne živi. S tem bi tudi vplivali na cene nepremičnin, je prepričan.

Pregledal bi tudi sistem davka od dohodkov pravnih oseb, kjer so se olajšave po njegovi oceni precej razpasle. Enako velja za znižano stopnjo pri davku na dodano vrednost, nekaj rezerv vidi v trošarinski politiki, obdavčitvi dediščin in daril ter olajšavah pri samostojnih podjetnih. Prepričan je, da so bile pri davčni obravnavi električnih vozil pretekle vlade preveč radodarne.

Poudaril je, da so vse to za zdaj le razmišljanja. "Poudarjam - samo preučili bomo, nobena od teh stvari se ne bo zgodila že jutri, to bi bilo absolutno neresno," je dejal.

Povečati davčne prilive v proračun, a ne od novih davkov, pač pa na račun bolj učinkovitega pobiranja davkov, bo ena od njegovih glavnih nalog na položaju finančnega ministra. Zavzemal se bo tudi za prestrukturiranje javnih izdatkov, predvsem v smeri rasti produktivnosti, za ciljno usmerjen proračun in za znižanje strukturnega primanjkljaja. O slednjem je dejal: "Tak kot je zdaj - res se ga bojim."

Razvojni proračun in plačilo po učinku

Zavzel se bo za razvojno naravnanost proračuna, kar po Boštjančičevih besedah pomeni absoluten poudarek na stvareh, ki prinašajo povečevanje BDP-ja, kar bo prednostna naloga vlade.

Podpira tudi kontrolo plač v javnem sektorju in plačilo po učinku. "To bom zagovarjal od prvega dne, lahko se s kakšnim kolegom v vladi ne bom strinjal, absolutno verjamem, da je povsod enako in javni sektor ni nič drugačen," je pripomnil, da pričakuje na tej točki v vladni koaliciji "nestrinjanje kolegov", medtem ko vlado "sindikati čakajo pred vrati". Ne zagovarja "sistema uravnilovke", pač pa sistem učinkovitosti, v katerem so tisti, ki res dobro delajo, tudi nagrajeni.

Iz državnega proračuna gre največ denarja za plače javnih uslužbencev. Ti so možgani delovanja države, je dejal Boštjančič, ki ne zagovarja sistema uravnilovke, pač pa sistem učinkovitosti, kjer so tisti, ki dobro delajo, nagrajeni.

Stroškovno planiranje je problem

Omejiti je treba, tako Boštjančič, stroškovno planiranje. "To je eden od problemov, veliko javnih ustanov deluje po principu stroškovnega principa, torej, naši stroški naslednje leto bodo takšni, toliko denarja potrebujemo. Jaz se s tem res težko sprijaznim," je pojasnil in dodal, da gre pri tem načinu razmišljanja za to, da se vsi vedno potrudijo zapraviti ves denar, saj "bodo sicer naslednje leto dobili manj". Ministrstvo za finance mora po njegovih besedah biti "ultimativni kontrolni sistem za ministrstva in ostale organe".

Kapitalski trg je nerazvit

Slovenski kapitalski trg se mu zdi nerazvit. "Slovenija ima kot vir financiranja razvit le bančni sistem," je dejal in menil, da bi bilo mogoče del depozitov gospodinjstev aktivirati v mala in srednja podjetja.

Da bi bilo mogoče z državnim premoženjem reševati demografske izzive, je mit, je opozoril. Knjigovodska vrednost družb v lasti države je deset milijard evrov, manko v pokojninski blagajni pa je milijarda evrov na leto, je spomnil. "Zato je nerealno pričakovati, da je to odgovor na demografske izzive," je povzel. Ključna pri upravljanju državnega premoženja se mu zdi profesionalnost.

Finančno ministrstvo mora biti vrhovni nadzornik nad vsemi ostalimi ministrstvi in Boštjančič namerava to vlogo izvajati zelo resno. "Verjamem, da lahko zapraviš toliko, kot ustvariš," je povedal, med svojimi prvimi nalogami na položaju ministra pa naštel takojšen začetek priprave proračuna za leti 2023 in 2024 ter fiskalnega okvira za obdobje 2023–2025.

Očitek poznavalcev

Javne finance so povsem nekaj drugega od vodenja poslovnih financ, je poglavitni očitek poznavalcev Boštjančiču, zato javnost pozorno pričakuje odgovore o načinu zniževanja javnega dolga, spopadanju z inflacijo oziroma draginjo, predvsem pa se bodo skrbno tehtale besede o davkih zaradi navedb iz koalicijske pogodbe o progresivni obdavčitvi premoženja. Duhove buri tudi napoved ukinitve nadaljnjega izvajanja sprememb dohodnine, s čimer bo preklicano zvišanje neto plač na račun davčne razbremenitve.

"Finančni ministri so po pravilu konservativni, olajševalna okoliščina je, da bo strogo fiskalno pravilo zamrznjeno tudi prihodnje leto, zato je ob solidni gospodarski rasti pričakovati postopno zniževanje proračunskega primanjkljaja in s tem zniževanje dolga, ki je zdaj pri 75 odstotkih BDP-ja občutno pod povprečjem Evropske unije," je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Klemen Boštjančič bo minister iz kvote Gibanja Svoboda

Rodil se je 1. septembra 1972, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Bil je predsednik nadzornikov Vegrada, med razglasitvijo stečaja Vegrada leta 2009 je bil vodja nadzornikov te družbe v odstopu. V tistem času je bil tudi v vodstvu družbe Mineral, nato v letih 2011–2012 vodja letalskega prevoznika Adria Airways, v letih 2013–2017 je bil nadzornik Merkurja, v letih 2014–2017 pa tudi Intereurope. V letih 2016–2017 je bil v vodstvu družbe Montecristo. Od decembra 2016 je predsednik upravnega odbora družbe Sava, od leta 2017 tudi predsednik nadzornikov Savine hčerinske družbe Sava Turizem. Je tudi edini lastnik in direktor podjetja Brio svetovalni center.

V torek zaslišanja zadnjih šestih kandidatov

Že v soboto so uspešno opravili svoje predstavitve kandidati za ministre za gospodarstvo, izobraževanje, za kohezijo, za Slovence po svetu in za digitalizacijo.
V torek pa bodo še zaslišanja kandidatov za ministre za zdravje, okolje, kmetijstvo in infrastrukturo ter za delo in za kulturo.