Bodoči minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda bo s položaja državnega sekretarja na ministrsko funkcijo prestopil v ključnem obdobju. Po več kriznih letih zaradi epidemije v šolah že primanjkuje učiteljev. Povprečna starost osnovnošolskih učiteljev dosega petinštirideset let, srednješolskih učiteljev pa devetinštirideset let. V prihodnjih desetih letih se bo velik delež učiteljev upokojil, za mlajše generacije pa pedagoški poklic ni (več) atraktiven.

Strokovni pogledi

Dr. Felda, ki je v politiko prišel kot profesor Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, se s šolstvom ukvarja že več kot štiri desetletja in na krizo gleda z akademske perspektive. Pomanjkanja učiteljev se je treba resno lotiti, pravi, vendar je obenem treba upoštevati demografske podatke. Ti kažejo, da se po letu 2014 generacije otrok zmanjšujejo. Tako po njegovem mnenju ni smiselno obsežno dodatno zaposlovanje učiteljev, če bi jih morali čez nekaj let ponovno odpuščati. Z dvigom plač pa bo vendarle treba ustvariti privlačnejše pogoje za zaposlovanje, priznava. Felda se obenem zavzema za promocijo učiteljskega poklica, boljši sistem pripravništev in stimulacije s štipendijami.

Kot strokovnjak izpostavlja še vrsto podrobnejših izobraževalnih fenomenov – od bolj uravnoteženega ocenjevanja do vzgoje otrok za zdrav življenjski slog. Poudarja praktične učinke učenja: gimnazijsko znanje bi navezal na uporabne veščine, strokovne in poklicne šole pa bi prepletel z izkušnjami in potrebami podjetij. Po nedavnih nevarnih dogodkih napoveduje še ukrepanje zoper medvrstniško nasilje.

Ob relativno predvidljivih temah Felda preseneča tudi z nekaterimi smelimi zamislimi: izboljšali naj bi položaj romskih učencev, okrepili pomen nacionalnih preverjanj znanja, v prvih razredih osnovne šole pa naj ne bi več uporabljali predmetnika, napoveduje. Profesor pedagogike z ljubljanske filozofske fakultete Damijan Štefanc se je na to odzval z začudenjem. Po njegovem mnenju bi moralo ostati jasno, katere cilje in standarde znanja je treba v prvi triadi doseči pri posameznih predmetih ter koliko ur posameznega predmeta je treba v posameznem razredu izvesti.

Obenem Štefanc upa, da bo področje vzgoje in izobraževanja poslej politično manj zapostavljeno. Da bo moral novi minister položaj izobraževanja v družbi in politiki okrepiti, se strinja tudi profesorica pedagogike z ljubljanske filozofske fakultete Klara Skubic Ermenc. Od Felde in njegovih sodelavcev pričakuje, da bodo »zagotovili pogoje za pripravo in izvedbo reforme vzgojno-izobraževalnega sistema po celotni vertikali«. »Ena večjih ovir pri tem je, da se je že začel izvajati program EU za okrevanje in razvoj, ki pa je omejen na prenovo programov in učnih načrtov. Ta prenova bi morala šele logično slediti prenovi širših ciljev in sistemske ureditve, zato upam, da bo minister potek reforme uspel obrniti,« pravi profesorica. To se povezuje tudi z napovedano krepitvijo položaja učiteljev. »Učitelji nosijo veliko odgovornost za uspeh in ustrezen razvoj učencev. Toda če pri tem niso podprti z ustrezno organizacijo dela, možnostmi za izobraževanje in podpornimi ukrepi, svojega dela ne morejo dobro opravljati,« pravi Klara Skubic Ermenc.

Ogorčenje na šolah

Dr. Felda pričakovanja pozna, saj se je z njimi srečeval v minulih mesecih kot državni sekretar, pred tem pa kot preučevalec pedagoške sfere. Razmere je preizkusil, ko je prehodil šolniško lestev od začetka do vrha. Po diplomi iz matematike je delal kot srednješolski učitelj in kasneje kot univerzitetni predavatelj. Doktorat je naredil leta 2011, lani je dosegel naziv rednega profesorja. Bil je univerzitetni prorektor in član republiških komisij za nacionalno preverjanje znanja in maturo. V akademskem okolju je sodeloval v različnih projektih za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževalnih sistemov. Za svoje delo, tudi v mednarodnem okolju, je prejemal strokovna in državna priznanja.

Kot vsakemu pedagoško-akademskemu strokovnjaku pa mu morda manjka neposreden, aktualen stik s šolniškim vsakdanom. Za takšno soočenje bodo nedvomno poskrbeli predstavniki učiteljev in ravnateljev, med katerimi je tudi predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan. Z njim naj bi se Felda sestal že prihodnji teden. Pečan je v pogovoru za Dnevnik na bodočega ministra vnaprej naslovil vrsto težkih vprašanj. Opozoril je, da so razmere v izobraževanju postale nevzdržne. V takšnem položaju so tudi ravnatelji, pri čemer je Pečan spomnil na trenja, ki jih vlada s svojimi mešetarjenji sproža v javnem sektorju. »Zdravniki bodo za dodatno delo imeli približno osemkrat višje postavke, kot jih imamo ob neštetih neplačanih nadurah in neplačanem delu ob koncih tedna ravnatelji,« je orisal težave. »Vsak med nami ima prav tako visoko izobrazbo in vsak vodi svoj javni zavod,« je izpostavil položaj kolegov. »Zavod, ki ga sam vodim, ima sto petinšestdeset zaposlenih in tisoč petdeset učencev, za katerih zdravje in življenje odgovarjam. Plačam zdravnikov ne nasprotujem, a naj me poskusi kdo prepričati, da je to nesorazmerje med dohodki pravično,« pravi Pečan. V minulih treh letih je položaje zapustilo sto štiriinšestdeset ravnateljev; večina jih je odstopila ali pa niso hoteli podaljšati mandatov, ker je položaj zanje postal nevzdržen.

Bodoči minister Darjo Felda je že s položajem državnega sekretarja sprejel izziv – soočenje z okostnjaki iz omar, kot jim pravi Pečan. Pred njim je zahtevno krmarjenje med interesnimi skupinami in hkratno načrtovanje izobraževalne politike. Po več mesecih stagnacije zaradi Janševe blokade ministrstev zdaj Felda kot minister ne bo imel ne sto ne enega dneva miru. Šolniki in sindikati mu že gledajo pod prste.