Torek, 30. 11. 2021, 22.45
2 leti, 4 mesece
Srhljiva teorija zarote o smrtonosnem virusu iz Afrike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
30
Fort Detrick v Marylandu je bil med letoma 1943 in 1969 središče razvoja biološkega orožja za ameriško vojsko. Zdaj se osredotoča na proučevanje patogenov in obrambo pred biološkim orožjem.
Glede novega koronavirusa sars-cov-2, ki povzroča koronavirusno bolezen covid-19 in je izbruhnil proti koncu leta 2019 na Kitajskem, so se zaradi njegovega nejasnega izvora spletle različne teorije – tudi teorije zarot. Toda to ni nič nenavadnega, saj so se podobne teorije zarot pojavile tudi na začetku epidemije aidsa. Za njimi naj bi stala sovjetska tajna služba KGB.
Vemo, da se pogosto ugiba, ali je morda novi koronavirus nehote ušel med ljudi z Inštituta za virologijo v Wuhanu. Na drugi strani so Kitajci, ki jim seveda ni pogodu, da so virus zlasti v ZDA poimenovali kitajski virus, v svet poslali različne teorije zarote. Z njimi so hoteli krivdo za izbruh bolezni prevaliti na Američane.
Fort Detrick
Kitajci prst zlasti uperjajo v biološki laboratorij Fort Detrick v zvezni državi Maryland, ki je del ameriške biološke obrambe in se ukvarja z biološkimi raziskavami. Te kitajske teorije so se okrepile v času, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v začetku letošnjega leta poslala na Kitajsko mednarodno skupino strokovnjakov.
Fort Detrick ni prvič prišel v središče kakšne teorije zarote šele zdaj. Pred desetletji se je namreč človeštvo prav tako soočilo z novim nevarnim, smrtonosnim virusom z imenom HIV, ki povzroča bolezen aids.
Sovjetska dezinformacijska kampanja
To je bilo obdobje hladne vojne, ko sta si nasproti stali dve supersili: ZDA in komunistična Sovjetska zveza. Sovjeti so, kot trdijo številni, hoteli izkoristiti priložnost in krivdo za nevarni virus, ki je zahteval številna življenja, naprtiti svojim ideološkim sovražnikom.
V 80. letih preteklega stoletja, ko je po svetu začela strašiti pandemija aidsa, je bil svet še globoko v hladni vojni. Odnosi med supersilama so se v tem desetletju še bolj ohladili, ker so Sovjeti vdrli v Afganistan.
Škotsko-ameriški zgodovinar Niall Ferguson v svoji najnovejši knjigi Doom: the politics of catastrophe (Poguba: politike katastrofe) piše, da so Sovjeti sprožili dezinformacijsko kampanjo, po kateri so aids Američani umetno ustvarili v laboratoriju s pomočjo genskega inženiringa. To dezinformacijo so začeli s pomočjo indijskega časopisa, ki ga je nadzoroval KGB, in nato okrepili z lažno raziskavo upokojenega vzhodnonemškega znanstvenika Jakoba Segala.
Domnevni ameriški eksperimenti v Pakistanu
Zgoraj omenjeni indijski časopis se imenuje The Patriot. Ta je julija 1983 objavil nepodpisan članek v angleščini, ki naj bi ga napisal anonimni ameriški znanstvenik. V članku je anonimni znanstvenik trdil, da so virus HIV izdelali v Fort Detricku. Podobne eksperimente naj bi Američani izvajali tudi v Pakistanu, zato bi se lahko bolezen kmalu razširila v Indiji, je še pisalo v Patriotovem članku.
Zgodovinarja Douglas Selvage in Christopher Nehring (ta je tudi sodelavec zasebnega berlinskega muzeja o vohunih) sta leta 2019 na spletu objavila članek o dezinformacijski kampanji z naslovom Operation "Denver": KGB and Stasi disinformation regarding AIDS (sl. Operacija "Denver": KGB in Stasijeva dezinformacija o aidsu).
Telegram KGB bolgarskim kolegom
V njem sta predstavila tri dokumente, ki jih je Nehring našel v arhivu nekdanje bolgarske komunistične tajne službe. Prvi dokument oziroma telegram je iz septembra 1985 (torej dve leti po objavi teorije zarote v indijskem časopisu).
KGB naj bi v 80. letih začel z načrtno dezinformacijsko kampanjo o laboratorijskem izvoru virusa HIV, da bi okrepil protiameriško razpoloženje po svetu. Menda je to kampanjo zaustavil Mihail Gorbačov, ki je želel izboljšati odnose med supersilama. Na fotografiji: sedež KGB v Moskvi.
Gre za sporočilo sovjetske KGB bolgarski tajni službi. V njem KGB piše, da že nekaj časa izvaja operacijo širjenja teorije, po kateri je virus posledica tajnih eksperimentov z biološkim orožjem, ki so ušli izpod nadzora.
Stasijeva Operacija Denver
Drugi dokument je povezan z vzhodnonemškim Stasijem in njegovo dezinformacijsko kampanjo o izvoru virusa HIV, ki se je imenovala Operacija Denver. Operacija naj bi se uradno začela julija 1986.
V telegramu, ki ga je Stasi (njegovo polno ime je bilo ministrstvo za državno varnost) poslal bolgarski tajni službi septembra 1986, piše, da bosta Stasi in bolgarska tajna služba oziroma bolgarsko ministrstvo za notranje zadeve v letu 1987 in 1988 sodelovala pri Operaciji Denver.
Krepitev protiameriškega razpoloženja
Cilji Operacije Denver so, kot piše v dokumentu Stasija, izpostaviti nevarnosti, ki jih prinaša razvoj bioloških orožij, okrepiti protiameriško razpoloženje po svetu in zanetiti notranje prepire v ZDA.
Pomembno vlogo v dezinformacijski kampanji glede aidsa naj bi imelo vzhodnonemško ministrstvo za državno varnost – bolj znano kot Stasi. Ta naj bi poleti 1986 sprožil dezinformacijsko operacijo z imenom Operacija Denver. Na fotografiji: nekdanji sedež Stasija, ki je bil po padcu Berlinskega zidu spremenjen v muzej.
V dokumentu še piše, da bo Stasi dostavil znanstveno študijo in drugo gradivo, ki bo dokazovalo, da aids ne izvira iz Afrike, ampak iz ZDA in da je proizvod ameriškega razvoja biološkega orožja. Bolgarska stran bo pomagala pri razpečevanju gradiva v zahodne države, ZDA in v države v razvoju.
Študija zakoncev Segal iz Vzhodne Nemčije
Tretji dokument je telegram KGB bolgarski tajni službi iz leta 1987 (točen datum ni znan). V njem piše, da bo Stasi oziroma oddelek X na HVA (HVA je bil del Stasija) Bolgarom poslal znanstveno študijo Jakoba Segala in njegove žene Lili Segal, ki dokazuje, da je aids produkt ameriškega biološkega programa.
Študijo, ki je pozneje postala znana kot Segalovo poročilo, so razpečevali na 8. konferenci neuvrščenih držav v Harareju v Zimbabveju. Konferenca, ki so se je udeležile delegacije iz več kot stotih držav, je bila v začetku septembra 1986. Segalovo poročilo je bilo natisnjeno v angleščini in je imelo naslov Aids: USA home-made evil, not made in Africa (sl. Aids: zlo, narejeno v ZDA, ne v Afriki).
Segalova teorija zarot se razširi po svetu
Segalovo poročilo je zelo odmevalo v Harareju. Še več, Segalovo tezo so pograbili tudi zahodni mediji, zlasti jo je širil britanski Sunday Express. Čeprav si nista ne KGB ne Stasi pripisovala avtorstva Segalovega poročila, je namestnik oddelka X Wolfgang Mutz namignil, da je HVA pomagala pri fotokopiranju poročila in njegovem razpečevanju, še pišeta Selvage in Nehringer.
Eden od glavnih ciljev dezinformacijske kampanje je bilo vplivati na javno mnenje v državah t. i. tretjega sveta, zlasti v Afriki, ki so bile pod hudim udarom aidsa. V času 8. konference neuvrščenih držav v Harareju v Zimbabveju septembra 1986 naj bi Stasi in KGB delegacijam načrtno razpečevala študijo vzhodnonemškega znanstvenika o umetnem izvoru virusa HIV. Na fotografiji: tedanji predsednik Zimbabveja Robert Mugabe govori na konferenci neuvrščenih držav v Harareju.
Mutz je leta 1986 Bolgarom tudi sporočil, da je HVA nekako zainteresiral Segala, da se je začel ukvarjati z vprašanjem izvora virusa HIV. Po drugi strani pa je Segal vedno vztrajno trdil, da je raziskavo začel na svoje pest in ne na pobudo KGB ali Stasija.
Članek v sovjetski Literaturnaji Gazeti
Nemški biolog in genetik Erhard Geißler je v članku za Tagesspiegel januarja 2010 zapisal, da je mogoče, da je Segal – vede ali nevede – sodeloval v operaciji KGB. Druga možnost, za katero se očitno ogreva tudi Geißler, pa je, da se je Segal preprosto navdušil nad teorijo o laboratorijskem izvoru virusa, ko je prebral članek v sovjetski Literaturnaji Gazeti iz oktobra 1985, da so virus izdelali v Fort Detricku v okviru razvoja biološkega orožja.
Segalova sporočila visokim politikom vzhodnonemške partije
Segal se je, kot piše Geißler, avgusta 1986 celo pritožil članu politbiroja vzhodnonemške partije Hermannu Axnu, ker je sovjetski znanstvenik Viktor Ždanov, direktor uglednega moskovskega inštituta za virologijo Ivanovski, trdil, da je virus HIV obstajal v Sovjetski zvezi že leta 1974, torej že pred uvedbo genskega inženiringa.
O Segalovi teoriji o izvoru virusa HIV so poročali številni mediji po svetu. Tudi švedska televizija je bila med njimi.
Axen je Segalovo pisno pritoževanje na račun Ždanova poslal profesorju Karlu Seidlu, vodji oddelka za zdravstveno politiko pri centralnem komiteju partije. Seidel, ki se je srečal s Segalom, je Segalovo pritoževanje preposlal tudi Kurtu Hagerju, ki je bil v politbiroju partije zadolžen za znanost in medicino.
Seidel se navduši nad Segalovo teorijo zarote
Seidel se je ogrel za to, da bi Segalove teze širili in jih uporabili proti "ameriškim imperialistom", Hager pa je nasprotoval temu, da bi Segalove teorije objavili v uradnih publikacijah v Vzhodni Nemčiji, ni pa bil proti temu, da bi Segal svoje teze objavil v tujini, a bi moral pri tem Segal osebno prevzeti odgovornost za svoje teze.
Februarja 1987, ko je Segalovo poročilo že dvignilo veliko prahu po svetu, je bil objavljen še intervju s Segalom v zahodnonemškem Tageszeitungu, narejen že novembra 1986. Segala je intervjuval znani vzhodnonemški oporečnik Stefan Heym.
Geißler proti Segalu
Geißler je nato skupaj z direktorjem inštituta za virologijo na vzhodnoberlinski Charite Hans-Alfredom Rosenthalom, članom skupine za aids na vzhodnonemškem ministrstvu za zdravstvo, napisal strokovni članek za neko zdravniško revijo, v katerem sta izpodbijala Segalove teze.
Vzhodnonemški pisatelj Stefan Heym (njegovo pravo ime je bilo Helmut Fliegel) je bil prepričan socialist, a hkrati kritik komunistične oblasti v Vzhodni Nemčiji. Po zaslugi Heyma, ki je imel dobre stike v Zahodni Nemčiji, je bil v časopisu Tageszeitung februarja 1987 objavljen intervju s Segalom. Na nemških volitvah leta 1994 je Heym kandidiral na listi Stranke demokratičnega socializma (PDS), naslednice vzhodnonemške partije, in bil izvoljen v bundestag. Umrl je leta 2001.
Toda pred objavo članka je Geißlerja na pogovor povabil zgoraj omenjeni Seidel. Ta je bil proti javnemu izpodbijanju Segalovih tez in je Geißlerju očital, da bo s tem opral Američane obtožb o laboratorijskem izvoru virusa, kar bo Cii zelo pogodu. "Če bo ta članek objavljen, se bo domnevalo, da delate po naročilu Cie," je še dejal Seidel Geißlerju. Ta ni hotel tvegati in članek je obležal v predalu.
Segal zatoži Geißlerja vzhodnonemški oblasti
Januarja 1989 pa je Geißler prvič javno neposredno ovrgel Segalove teze na neki znanstveni prireditvi v San Franciscu v ZDA. Segalove trditve o izvoru virusa je označil za neokusni politični triler. O tem je napisala poročilo zahodnonemška tiskovna agencija dpa.
Ko je Segal izvedel za to poročilo, je Geißlerja zatožil Axnu, ta pa je to sporočil Seidlu. Ta je Geißlerja znova povabil na pogovor. Toda tokrat je Seidel prisluhnil Geißlerjevim argumentom proti Segalovim tezam. Slovo je bilo prijateljsko, trdi Geißler.
Segal vztraja pri svoji teoriji vse do smrti
Konec leta 1989 je padel Berlinski zid, naslednje leto se je Nemčija združila. Segal, ki je tudi trdil, da lahko aids pozdravimo z aspirinom, je teorijo o laboratorijskem izvoru virusa HIV zagovarjal vse do svoje smrti leta 1995.
Vzhodnonemški genetik in biolog Erhard Geißler je bil že od samega začetka nasprotnik Segalovih tez o umetnem izvoru virusa HIV. Geißler je imel Segala za šarlatana in lažnivca ter človeka, ki je rad črnil svoje kolege pri oblastnikih. Geißler je tudi prepričan, da Segal ni bil orodje Stasija ali KGB, ampak je svojo teorijo razširjal na lastno pest in neodvisno od tajnih služb.
Prenos virusa z opic na človeka na začetku 20. stoletja
Ko je Segal začel širiti svoje teorije o izvoru virusa HIV, se je o virusu in bolezni aids še zelo malo vedelo. Zato je bilo v obtoku veliko hipotez. Zdaj vemo, še piše Geißler, da je virus HIV preskočil z velikih opic (šimpanzov in goril) na človeka verjetno okoli leta 1930 (verjetno na območju današnje Demokratične republike Kongo, kjer so ljudje lovili opice in se prehranjevali z njimi, op. p.), torej že dolgo pred razvojem molekularne genetike, kaj šele genskega inženiringa.
30