kultura

Prešernova nagrada Eriki Vouk in Henriku Neubauerju; nagrada Prešernovega sklada Nuški Drašček

4.12.2023 | 12:30 | STA; M. K.

Radečanka Nuška Drašček (Foto: arhiv; M. Vavpotič)

Ljubljana - Prešernova nagrajenca za leto 2024 sta pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada prejmemo pesnica Miljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern, grafični oblikovalec Tomato Košir, je danes sporočil UO Prešernovega sklada.

Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič, pesnica Cunta prejme nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, dramska igralka Zupančič za vloge v zadnjih treh gledaliških sezonah in mezzosopranistka Drašček za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih.

Stripar Horjak prejme nagrado Prešernovega sklada za ustvarjalno delovanje na področju stripa v zadnjih treh letih, scenaristka in režiserka Kern za režijo igranega celovečernega filma Moja Vesna in grafični oblikovalec Košir za dela na področju grafičnega oblikovanja v zadnjih treh letih.

Iz obrazložitve nagrade Nuški Drašček:

Mezzosopranistka Nuška Drašček, operna in koncertna solistka, je brez vsakršnega dvoma ena najvidnejših ter upravičeno najbolj iskanih, predvsem pa najbolj vsestranskih pevk. Njeno »preklapljanje« med žanri je naravnost osupljivo, saj se z največjo lahkoto giblje od opere, oratorija in kantate do samospeva, od ljudske pesmi prek popevke in francoskega šansona do muzikala. Njen vzpon na »klasični« pevski Olimp je bil premišljen in zelo modro načrtovan, kar zadeva izbiro vlog. Kalila in razvijala se je z Mercedes iz Bizetove Carmen, z Olgo iz Jevgenija Onjegina Petra Čajkovskega, z Maddaleno iz Verdijevega Rigoletta, z Lolo (iz Mascagnieve Cavallerie rusticane) in s Kerubinom iz Mozartove Figarove svatbe, potem pa je kot meteor zažarela v naslovni vlogi Angeline iz Rossinijeve Pepelke, s katero je gostovala tudi v nemškem Theatru Koblenz in v praškem Narodnem gledališču, kot Bizetova Carmen, kot Lepotica v Glassovi Lepotici in zveri, kot naslovna junakinja v Čajkovskega operi Ivana Orleanska, kot Romeo v Bellinijevih Capuletih in Montegih itd.

Popolno obvladovanje pevske tehnike Nuški Drašček omogoča razpreti razkošno pahljačo vseh tančin glasu, ki se gladko in naravno giblje od ekstremnih nižin do ekstremnih višin, pri čemer se v izrazu brez težav obarva tako lirsko kot koloraturno in globoko dramsko.

Nuška Drašček je vrhunska umetnica, ki se globoko zaveda izpovedne močí glasbe ter z njo povezanih izzivov in sila nevarnih pasti, ki na pevca prežijo med procesom oblikovanja vloge. Rezultat tega zavedanja so njene do najmanjše podrobnosti izpiljene odrske kreacije, ki se odlikujejo tako po osupljivo dovršeni pevsko-interpretativni kot po igralski plati.

‹ nazaj