93. obletnica smrti bazoviških junakov: 'Bazovica je pričevanje boja za svobodo'

Štiri člane tajne antifašistične organizacije Borba so obsodili na smrt po napadu na sedež fašističnega časopisa Il popolo di Trieste, v katerem je bomba, ki je sicer eksplodirala sredi noči, ubila tudi novinarja, ki je bil nepričakovano še zmeraj v stavbi. Usmrčeni zato v Italiji še zmeraj veljajo za teroriste. Spomenik na bazoviški gmajni, pred katerim vsako leto prirejajo proslavo, ima sicer od lani status kulturnega pomena.

Na letošnji proslavi so se spomnili še treh dogodkov, in sicer 100. obletnice fašistične reforme šolstva v Italiji, znane tudi kot Gentilejeva reforma, ki je med drugim prepovedala poučevanje slovenščine, 80. obletnice padca fašizma in kapitulacije Italije ter 75-letnice ustave Republike Italije. Poleg štirih ustreljenih v Bazovici so se poklonili še članoma organizacije Borba, ki sta postala žrtvi fašizma, Antonu Gropajcu in Vladimirju Gortanu.

Bazoviški junaki veljajo za simbol nasprotovanja in upora fašističnemu režimu in ideologiji ter za junake Evrope, zgrajene na temeljih antifašizma. Člane tajne antifašistične organizacije Borba so na podlagi sodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča na gmajni pri Bazovici ustrelili 6. septembra 1930.

Slavnostna govornika sta bila predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte in tržaški raziskovalec Livio Isaak Sirovich. Slednji je dejal, da je kot Italijan iz Trsta zaradi nacionalistične naravnanosti šolstva in lokalnega tiska ostal brez velikega dela kulturnega bogastva teh krajev. Ob tem je poudaril, da je italijanski režim, ne samo fašizem, poskušal v Istri in Julijski krajini izpeljati kulturni genocid.

Wutte je govoril o vzporednicah med prizadevanji Slovencev v Avstriji in Italiji za priznanje pravic. Med drugim je dejal, da bi morala Slovenija opozoriti sosednji državi, da sta kot poraženki v drugi svetovni vojni odgovorni za varovanje manjšin.

"Bazovica je pričevanje boja za svobodo in enakopravnost," je dejala ministrica Fajon in poudarila tragične usode Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, ki so se borili proti fašizmu. Dodala je, da je ta kraj opomnik trpljenja, a hkrati simbol ponosa Slovencev in njihove kljubovalnosti.

"Bazovica ni zgolj pričevanje tragičnega obdobja, ampak tudi zgodba o ljudeh v Sloveniji in Italiji, ki so stoletja živeli drug ob drugem, presegali delitve in nestrpnosti ter skupaj gradili mostove spoštovanja in sodelovanja," je poudarila ministrica. Izpostavila je, da je kljub težkim izzivom, ki jih je prinesla skupna slovensko-italijanska zgodovina, vztrajnost in volja do sodelovanja vedno prevladala med prebivalci obeh držav.

Ministrica Fajon je izrazila prepričanje, da je v rokah Slovencev in Italijanov gradnja skupne, na spoštovanju in strpnosti utemeljene prihodnosti. "Eden ključnih stebrov te prihodnosti je evropska solidarnost, ki predstavlja naše družbeno tkivo in nas združuje v skupni viziji," je dodala. Nestrpnost in razhajanja je po njenih besedah možno poraziti, če bomo ostali zvesti zgodovinski resnici skupnega poročila Mešane slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije. "Ob tem pa se moramo odločno upreti populizmu in interpretacijam, ki niso utemeljeni na dejstvih iz poročila," je poudarila ministrica Fajon.

Prepričanje, da bo prevladala strpnost, je izrazil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je dejal, da so se mu zaradi tega leta 2020 utrnile solze, ko sta predsednika sosednjih držav Borut Pahor in Sergio Mattarella skupaj položila vence tako k spomeniku bazoviškim junakom kot k spomeniku ob t.i. bazoviški fojbi.

Tržaški škof Enrico Trevisi je na proslavi v Bazovici dejal, da so Slovenci in Italijani bratje, med katerimi prihaja tudi do prepirov, ki pa se morajo končati.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v petek položila cvetje k spominski plošči bazoviškim junakom, ki od leta 2012 stoji pred stavbo rektorata Univerze v Ljubljani. Spomin na bazoviške junake so počastili tudi pred spomenikom v Kranju.

Ministrica se je zahvalila Italiji za požrtvovalnost v času naravne nesreče

Na koncu je ministrica izrazila zahvalo Italiji za njeno požrtvovalnost v času nedavne naravne nesreče, ki je prizadela Slovenijo, ter poudarila, da vrednote miru, človečnosti in skupnostnega duha živijo med nami in nam bodo pomagale soočiti se z izzivi prihodnosti.

Fajonova se je pred slovesnostjo srečala s širšim predstavništvom manjšine v Italiji, predsednikom obeh krovnih organizacij, deželnim svetnikom, predsednikom Paritetnega odbora in senatorko in predstavnico slovenske narodne skupnosti v Italiji.