Gremo na sonce
Petek, 11. 3. 2022, 22.05
1 leto, 11 mesecev
Intervju: prof. dr. Rafael Mihalič
"Naša in morda še katera generacija poceni energije ne bo več doživela"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,60
31
"Na žalost v zadnjih desetletjih te strategije v Evropski uniji niso določali tehniki, znanstveniki, ljudje, ki se na zadeve resnično spoznajo, temveč bolj politiki, podprti z interesnimi skupinami."
Strokovnjak za energetska omrežja v pogovoru ni skoparil s kritiko evropske energetske strategije, poudarja, da so rastoče cene energentov predvsem posledica (zgrešene) politike, in opozarja, da se zaveda, da njegova stališča niso nujno enaka stališčem ustanove, v kateri je zaposlen.
Kako pomembna je energetska strategija?
Oskrba z energenti, snovmi torej, ki jih znamo tako preobraziti, da energetske transformacije uporabimo za življenje, je temelj človeške civilizacije. Brez dovolj "poceni" oskrbe z energijo – ne le cenovno, temveč tudi, koliko človeških in materialnih virov v najširšem smislu družba mora v to vložiti – danes uspešna družba ne more delovati. Torej je strategija oskrbe z energenti za družbo ključno strateško vprašanje.
"Oskrba z energenti, snovmi torej, ki jih znamo tako preobraziti, da energetske transformacije uporabimo za življenje, je temelj človeške civilizacije."
Električna energija se, podobno kot vse oblike energije, zadnje čase hitro draži. Koliko je to posledica napak v energetski strategiji, koliko pa ogledalo trenutnega stanja?
Na žalost v zadnjih desetletjih te strategije v Evropski uniji niso določali tehniki, znanstveniki, ljudje, ki se na zadeve resnično spoznajo, temveč bolj politiki, podprti z interesnimi skupinami. Pot, za katero so se odločili in jo lahko označimo s ponarodelim izrazom Energiewende (nemško: energijska preobrazba, op. avt.), je na prvi pogled všečna, zlasti volivcem – in to je za politiko najpomembnejše, vendar tehnično in tehnološko ni izvedljiva, če želimo živeti na podobni ravni blagostanja kot do sedaj.
Zakaj ne?
Roki in cilji, ki so si jih zastavili evropski politiki za popolno preobrazbo energetskega sektorja, so zunaj vsakega realnega območja, in če začnete vsaj malo operirati z realnimi številkami, mora biti povsem jasno tudi vsakemu otroku, da to preprosto ne bo šlo.
"Roki in cilji, ki so si jih zastavili evropski politiki za popolno preobrazbo energetskega sektorja, so zunaj vsakega realnega območja."
Kakšne so te realne številke?
Dvajset let se na vse pretege favorizirajo tako imenovani obnovljivi viri in zanemarjajo naložbe v "resne" energetske objekte. Termoelektrarne na fosilna goriva so začeli skubsti s kuponi CO2 in lani je na primer dala Teš 6 za te kupone več kot za premog. Po Evropi se tovrstne elektrarne zapirajo, na primer TE Trbovlje, še uporabne jedrske elektrarne se zapirajo, Poljska plačuje kazen, ker ne ugasne dovolj premogovnih elektrarn, Evropa dobesedno čepi na naftnih skrilavcih, pa jih zaradi političnih, vendar tehnično povsem nesmiselnih razlogov ne izkoriščajo. Plin uvažajo v glavnem iz Rusije, njegova cena se je v letu dni zvišala za desetkrat. In potem se kdo čudi, da je šla cena energentov v višave. Človek se lahko samo čudi takim, ki se čudijo. Ne morem se izogniti primerjavi z nekom, ki vztrajno tolče s čelom v zid in se potem čudi, da ga boli glava.
Kdo je torej kriv za to?
EU-politiki so energetiko Evrope zavozili do stopnje, ko naša in morda še katera generacija poceni energije ne bo več doživela. Dosedanja opozorila kompetentnih strokovnjakov niso zalegla nič. Naj ponovim znano mantro; ko se v elektroenergetiki pojavijo resne težave, je že deset let prepozno za njihovo odpravljanje.
"Dvajset let se na vse pretege favorizirajo tako imenovani obnovljivi viri in zanemarjajo naložbe v "resne" energetske objekte. Med drugim se še uporabne jedrske elektrarne zapirajo,"
Kako se pravzaprav oblikuje cena električne energije? Kdo ima na to največ vpliva?
Elektrika je malo čudno in precej neprimerno blago za trgovanje. Vzrok je v sami naravi elektroenergetskega sistema, ki mora ves čas, vsako sekundo loviti ravnotežje med proizvodnjo in porabo. Kljub temu so Evropejci v preteklosti sklenili, da bo v EU prost trg z električno energijo in da se bo z elektriko trgovalo na borzah. Na borzah pa se cena oblikuje po načelu ponudbe in povpraševanja. Če poceni elektrike ni, postane ta zelo draga.
Kaj pa nakupi vnaprej?
Porabniki ali trgovci se res lahko dogovorijo z dobavitelji, brez borze, za kako leto ali več vnaprej in zakupijo proizvodnjo po fiksni ceni, a to pomeni določeno finančno tveganje. Ne pozabimo, da je elektrika na borzi dve desetletji stala okrog 30, 40, 50 evrov za megawattno uro, zdaj pa dosega pet do desetkrat višjo ceno.
"Elektrika je malo čudno in precej neprimerno blago za trgovanje. Vzrok je v sami naravi elektroenergetskega sistema, ki mora ves čas, vsako sekundo loviti ravnotežje med proizvodnjo in porabo."
Kakšne so cene električne energije v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami po Evropi in svetu? Ali je naša elektrika poceni ali draga?
Primerljiva. Če bi bile električne povezave v Evropi idealne, pa še zdaleč niso, bi bila enotna. Cenejši smo kot na primer v Nemčiji ali na Danskem – tam, kjer je veliko obnovljivih virov, je elektrika draga –, vendar so glede na cene v nekaterih drugih državam naše cene precej visoke.
Ali Slovenija lahko računa na samooskrbo z električno energijo?
Slovenija je zelo močno vpeta v evropski sistem ENTSO-E. Čezmejne prenosne zmogljivosti bodo po dograditvi daljnovoda Cirkovce–Pince okrog petkratnik lastnih potreb.
"Elektrika je pri nas cenejša kot na primer v Nemčiji ali na Danskem – tam, kjer je veliko obnovljivih virov, je elektrika draga –, vendar so glede na cene v nekaterih drugih državam naše cene precej visoke."
Ali je to zadostno jamstvo neodvisnosti v oskrbi z električno energijo?
Ne, ker nam to ne more nič pomagati, če elektrike povsod zmanjka. V letih debelih krav v Evropi vsi lepo trgujemo, si pomagamo, se smehljamo drug drugemu, v krizi pa je šale konec. To je bilo zelo očitno med covidno krizo, ko so si države maske dobesedno kradle druga drugi. Zdaj nekatere prepovedujejo izvoz hrane, če zmanjka elektrike, bo še huje. Pa saj imamo Slovenci izkušnje, kako to "bratstvo in enotnost" delujeta: vse lepo in prav, a le do prve krize.
Kje je potem rešitev?
Slovenija se lahko oskrbi z električno energijo, vendar potrebuje nadomestilo za Teš 6 in tudi za rast rabe električne energije, ki se bo nesporno zgodila. Če kdo špekulira, da se bo raba električne energije znižala ob enakem blagostanju ljudi, očitno živi v vzporednem vesolju. Prihajajo toplotne črpalke, električni prevoz, pametne hiše, pametna mesta, skratka ni, da ni, vse "über" pametno in na elektriko.
"Če kdo špekulira, da se bo raba električne energije znižala ob enakem blagostanju ljudi, očitno živi v vzporednem vesolju."
Kako zadostiti tem naraščajočim potrebam?
Potrebujemo jedrske elektrarne, nalašč množina, ker je veliko bolje, četudi ne nujno ceneje, če bi lahko imeli več majhnih kot eno veliko. Izkoristiti je treba vodne vire, katerih izraba je vsaj mejno smiselna, a teh ni več veliko. Zgraditi je treba nekaj plinskih elektrarn, ki "vskočijo", in vsekakor je strateško zgraditi poštene shranjevalnike za plin. Veliko bolj racionalno kot zgraditi shranjevalnike za elektriko.
Kaj bi lahko takoj storila Slovenija za stabiliziranje svojega trga električne energije?
V Evropi ne obstaja "svoj trg" elektrike. Pametni trgovci bi lahko kvečjemu strateško zakupili zmogljivosti za leta vnaprej, vendar se to ne sklada vedno z njihovo logiko maksimiranja dobičkov. Napovedovati je vedno težko, zlasti za oddaljeno prihodnost.
Ali bi moral biti slovenski in evropski trg električne energije bolj reguliran ali bolj sproščen?
Trg električne energije je malo poseben trg, a bi po drugi strani lahko obravnavali elektroenergetski sistem kot infrastrukturo v lasti države. Oboje ima določene prednosti in slabosti. Čeprav imamo prosti trg z elektriko, pa je ta trg vendarle hkrati precej reguliran, saj je uzakonjeno, da se obnovljivi viri energije, kot jih, milo povedano, čudno opredeljujejo pravni akti, ne fizikalno-tehnične značilnosti, postavijo v vrsti za porabo z najnižjo ceno, plačano pa dobijo po ceni najdražjega vključenega agregata. Torej imamo v Evropi prosti trg z električno energijo, ki pa ni prost. To, kaj se izplača, določa birokracija iz Bruslja s pravili, ki nekatere postavljajo v privilegiran, druge v deprivilegiran sistem.
Svet veliko pričakuje od obnovljivih virov energije – ali z njimi lahko zadostimo vsem energetskim potrebam družbe?
Obnovljivi viri, gledano fizikalno-tehnično, lahko. In prej ali slej verjetno tudi bodo pokrili potrebo človeštva po energiji, če se ne bomo na Zemlji prej pobili med sabo. Ne morejo pa tega doseči pravno-formalno deklarirani obnovljivi viri sami. Oboje seveda velja ob predpostavki vsaj podobnega blagostanja, kot ga imamo zdaj.
"Obnovljivi viri, gledano fizikalno-tehnično, bodo lahko prej ali slej verjetno pokrili potrebo človeštva po energiji, če se ne bomo na Zemlji prej pobili med sabo."
Zakaj ta razkorak?
Edini za človeštvo dovolj zgoščen in neizčrpen vir energije je jedrska energija. Mislim na cepljenje težkih atomov, vse drugo lahko srednjeročno pozabimo. Nekateri dolgoročno stavijo na fuzijo, vendar že 30 let poslušam, da bo komercialno dostopna čez 30 let. Menim, da ne bo, ker gre za izjemne tehnične in teoretično-znanstvene probleme.
Kje se zatika?
Od treh ključnih se rešuje v luči trajnega komercialnega obratovanja fuzijskih reaktorjev šele prvi. V primerjavi s fisijskim reaktorjem je fuzijski izjemno kompleksen in bo verjetno še več desetletij tudi bistveno dražji od fisijskega.
Fuzijski reaktor ITER
Ali lahko pričakujemo več solarnih celic na slovenskih strehah ali so ugodne subvencije minile?
To je povsem odvisno od zakonodajalca. Če bo dajal spodbude iz žepov ljudi, ki tega nimajo, in jim zagotavljal privilegiran položaj na borzi, potem bodo, sicer pa verjetno ne bodo. To ni tehnično vprašanje, temveč politično.
Ali je ideja o večjem skladiščenju energije za zaloge uresničljiva? Ali Slovenija sploh ima kakšne tovrstne zaloge in za koliko časa?
Nafta je tako čudovit energent, ker je tako energetsko zgoščen. Narava v milijardah let ni našla kaj boljšega, kakor so maščobe. Vsak dobri gospodar misli na hude čase in tudi državna politika bi lahko. Velike zaloge nafte in pogonskih goriv, zakaj pa ne? S tem bi bilo mogoče deloma tudi špekulativno trgovati. Ni kaka umetnost, ko je draga, del zalog prodaš ali porabiš, ko je poceni, kupiš. Vendar tega tako po mojem vedenju skoraj nikjer ne izvajajo.
Kaj pa električna energija?
Zanjo je edini smiselni način hranjenja večjih količin energije v obliki potencialne energije vode in uporabe črpalnih hidroelektrarn. Vendar je to spet podvojitev naložbe, ker so hidroelektrarne naložbeno že tako ali tako zelo drage, tu pa je seveda politično tveganje ljudskih vstaj. Spomnimo se ljudskih vstaj zaradi namena gradnje črpalne elektrarne Kozjak, težav zaradi HE Mokrice, da ne naštevam dalje. Baterijski hranilniki na sistemski ravni za hrambo električne energije za nekajdnevno napajanje sistema so zunaj vseh realnih okvirjev. Tega denarja nima nihče, toliko surovin za obstoječo tehnologijo na svetu ne moremo pridelati.
"Edini za človeštvo dovolj zgoščen in neizčrpen vir energije je jedrska energija. Mislim na cepljenje težkih atomov, vse drugo lahko srednjeročno pozabimo."
Ali bo svetu uspelo doseči svoje ambiciozno zastavljene cilje o razogljičenju in hkrati zagotoviti dovolj energije ob vedno večjem povpraševanju, tudi zaradi električne mobilnosti?
Na ta način, kakor si politiki, romantiki in pravljičarji zdaj to predstavljajo, pod nobenim pogojem. O tem bi bilo sicer mogoče razpravljati, vendar je vse skupaj tako zunaj vseh realnih okvirjev, da to nima smisla.
Kaj je trenutno in kaj še bo največja ovira pri hitrejši uveljavitvi električnih vozil?
Akumulator in napajalne postaje. Ne pozabimo, če bi želeli električni avto napolniti enako hitro kakor klasičnega, bi potrebovali povprečno moč ene savske elektrarne. Ko točimo pogonsko gorivo, teče v avtomobil energija z močjo 20 megawattov.
"Če bi želeli električni avto napolniti enako hitro kakor klasičnega, bi potrebovali povprečno moč ene savske elektrarne."
Koliko lahko še zraste cena električne energije in kaj to še potegne s seboj?
Cena elektrike je pred dvema ali tremi leti v eni od avstralskih zveznih držav v enem dnevu zrasla na 14 tisoč dolarjev za megawattno uro, pri čemer je bila v preteklosti desetletja pod 50 dolarjev na megawattno uro. Ko elektrike zmanjka, skoraj ni cene, ki je zanjo ne bi plačali.
Ali lahko potem sploh govorimo o realni ceni?
Realna cena elektrike, ki omogoča vzdrževanje in razvoj sektorja proizvodnje električne energije, je verjetno nad sto evri za megawattno uro. To je spet odvisno od politike oziroma zakonodajalca. Če bodo v EU še naprej trmarili z zapiranjem elektrarn na fosilna goriva in jedrskih elektrarn, potem lahko standardna povsem realno postane desetkratnik tiste iz predhodnih desetletij. Predvsem pa elektrika v Evropi zlepa ne bo več poceni, ker je z Energiewende že predaleč zašla.
Dražijo se tudi drugi viri energije, plin, pogonska goriva – kako daleč pa gre lahko to?
Saj ni čudno, Evropejci čepimo na ogromnih zalogah naftnih skrilavcev, pa jih ne izkoriščamo. Vem, da se ponavljam, a je treba ponoviti, da smo proti vsemu, kar je tehnično-ekonomsko racionalno, in postajamo gospodarsko nekonkurenčni. V primerjavi z drugimi valutami bo evro začel izgubljati vrednost, če jih bomo tiskali brez gospodarske kompetitivnosti, seveda bo kakršenkoli uvoz vedno dražji in ljudem bo šlo vedno slabše.
Koliko bomo plačevali za liter bencina in kam nas to vodi?
Zanimivo bi bilo ovrednotiti ceno nafte v obliki mas zlata. Verjetno se gorivo ne bo podražilo bistveno, preračunano na zlato, se bo pa zagotovo glede na evro. Kako visoko lahko gre? Če poslušam gospoda Timmermansa, ki bi reševal evropske plinske razmere z biometanom, potem lahko rečem samo: "Visoko, zelo visoko!"
Ali Slovenija lahko preživi brez ruskega plina in nafte?
Seveda lahko, gre za ceno. Energentov je, kolikor hočeš, za kakšno ceno, je pa drugo vprašanje. Uvažamo lahko utekočinjen plin iz skrilavcev, težava je, da nimamo plinskih terminalov, niti ni dovolj ladij, tega ni mogoče zgraditi čez noč. Da ne govorimo o civilni družbi, ki bi seveda skočila do stropa, če bi samo omenil gradnjo plinskega terminala. Evropa z nami vred je sanjala neke energetske sanje, sprte z osnovno fiziko, in zdaj joka, da se sanje niso uresničile. A, beži no?
Ali bodo zaradi vojne v Ukrajini nujne prilagoditve in spremembe energetskih sistemov v Sloveniji in Evropi?
Ker je ta sistem sposoben obratovati samostojno, otočno, večje prilagoditve na evropski strani verjetno ne bodo potrebne. Tudi nekatere močne povezave med Ukrajino in Evropo so že vzpostavljene. Treba pa je omeniti, da bi lahko vojna in energetska kriza zaradi nje v Evropski uniji imeli zanjo vsaj eno pozitivno posledico.
Katero?
Glede na to, da so politiki Evropske unije tako zavozili z omenjeno Energiewende, se jim zdaj ponuja častni izhod iz razmer, izgovor, da je stanje zaradi vojne pač posebno. Ko bo narod spoznal, v kaj so ga s svojo energetsko politiko potegnili, politikom verjetno ne bo lahko. Srčno upam, da jim ne bo.
"Ko bo narod spoznal, v kaj so ga s svojo energetsko politiko potegnili, politikom verjetno ne bo lahko. Srčno upam, da jim ne bo."
Kaj lahko naredi posameznik, da se ubrani pred energetskim šokom?
Nič, lahko se greje na lastna drva. Lahko bi si naredil zaloge naftnih derivatov, vendar niti to več ne gre, ker moraš zaradi neumnosti, ki se ji reče biodizel in zaradi česar v tropih mendrajo džunglo in zasajajo monokulturo, oljne palme, ta dizel porabiti v pol leta, bencin pa tudi zaradi bioetanola s posebnim dodatkom lahko hraniš kvečjemu leto dni, potem je zanič. Okoljevarstvo pa tako, hinavščina Evrope pa še večja. In smo spet pri tem, da smo si vse skupaj zakuhali sami, in se čudimo, da nas Evropejce boli glava, po tem, ko smo 20 let z njo rinili skozi zid.
31