Navadni delfini vendarle sem ter tja priplavajo v naše morje
Navadni delfin je danes najbolj ogrožena vrsta kitov in delfinov v Sredozemlju.
Odpri galerijo
Navadni delfin FOTO: Tilen Genov/Morigenos
V društvu Morigenos so ta teden v uveljavljeni mednarodni znanstveni reviji Aquatic Conservation: Marine and Freshwater Ecosystems objavili pregledno raziskavo o pojavljanju navadnega delfina v Tržaškem zalivu in severnem Jadranu.
V društvu so pojasnili, da je bil navadni delfin (Delphinus delphis) nekoč v Jadranskem morju in celotnem Sredozemlju nekaj povsem navadnega. A so ga nato v sredini 20. stoletja sistematično pobijali, saj sta takrat tako Italija kot nekdanja Jugoslavija izplačevali denarne nagrade za vsakega ubitega delfina. Obravnavalo se jih je kot škodljivce, ki z ribištvom tekmujejo za ribolovne vire. Poleg omenjenega ubijanja sta verjetna vzroka za upad populacije tudi pomanjkanje hrane zaradi prekomernega ribolova ter splošna degradacija morskega okolja. Zdaj je ta vrsta na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) opredeljena kot ogrožena.
Viri iz 70. let navajajo, da so bile zadnje večje skupine navadnih delfinov na območju Tržaškega zaliva opažene v 40. letih prejšnjega stoletja. »Od takrat pa vse do danes nimamo niti enega samega zanesljivega zapisa te vrste v celotnem Tržaškem zalivu, vse do primerov dokumentiranih v tej raziskavi. Tudi 18-letne sistematične raziskave delfinov društva Morigenos potrjujejo, da je na tem območju stalno prisotna le velika pliskavka. V slovenski strokovno-poljudni literaturi je navadni delfin sicer naveden kot slovenska avtohtona vrsta, kljub temu, da pravzaprav ni niti enega samega dokumentiranega primera opažanja, najdbe ali pojava te vrste na območju Slovenije,« so zapisali v društvu Morigenos.
Prav zaradi redkosti so vsa opažanja te vrste v Jadranu in Sredozemlju danes nekaj posebnega in pomembnega, zato jih je pomembno dokumentirati. V društvu Morigenos poročajo, da so navadnega delfina med leti 2009 in 2012 večkrat dokumentirali na območju Tržaškega zaliva, tako na podlagi neposrednih opažanj na morju, kot tudi na podlagi najdenih poginulih živali, zato so svoje izsledke zbrali v novi pregledni raziskavi. Naravne oznake na hrbtnih plavutih so omogočile foto-identifikacijo (prepoznavanje osebkov po naravnih oznakah, s pomočjo fotografij) nekaterih od teh, s čemer so ugotovili, da so se v tem obdobju tukaj pojavili vsaj štirje različni osebki.
Prvi potrjeni primer te vrste v Sloveniji in Tržaškem zalivu so dokumentirali leta 2009, ko so potapljači pred Izolo s plovila posneli delfina in fotografije posredovali društvu Morigenos. Leto zatem so raziskovalci društva Morigenos v pristanišču Monfalcone (Tržič) dokumentirali samico z mladičem, ki se je tam zadrževala več mesecev. Na podlagi foto-identifikacije so s pomočjo kolegov iz Grčije ugotovili, da so to samico leta 2008 že opazili v Jonskem morju v Grčiji, več kot 1000 km stran.
»Njena pot do Tržaškega zaliva predstavlja doslej najdaljše dokumentirano potovanje pri tej vrsti na svetu, o čemer so v društvu Morigenos poročali pred nekaj leti. Njen mladič je v začetku leta 2011 žal izginil, kar glede na njegovo starost najverjetneje pomeni, da je poginil. Njegovo mamo so na območju Tržaškega zaliva videvali še nekaj mesecev, nakar je tudi ona izginila. Istega leta so pred Izolo našli zelo razpadlo truplo delfinjega mladiča. Zaradi razpadlosti ni bilo možno ugotoviti za katero vrsto gre, vendar so raziskovalci na podlagi natančnega, skoraj forenzičnega pregleda očiščenih lobanjskih kosti ugotovili, da gre za navadnega delfina. Navadni delfini se namreč od vseh drugih vrst delfinov razlikujejo prav po zgradbi lobanje, saj imajo nebnico (kost ustnega neba) posebej oblikovano v dva žleba. Čeprav je nemogoče ugotoviti ali gre za istega mladiča, ki je bil pred tem opažen z mamo v pristanišču, je zelo velika verjetnost, da gre resnično za isto žival. Leta 2012 so pred Piranom opazili še enega navadnega delfina, na podlagi naravnih oznak pa potrdili, da gre za novi osebek, ki ga doslej še niso zabeležili,« so pojasnili v društvu, v katerem so še dodali, da je možnosti, da se bo navadni delfin v večjem številu vrnil v Jadran, malo.
V društvu so pojasnili, da je bil navadni delfin (Delphinus delphis) nekoč v Jadranskem morju in celotnem Sredozemlju nekaj povsem navadnega. A so ga nato v sredini 20. stoletja sistematično pobijali, saj sta takrat tako Italija kot nekdanja Jugoslavija izplačevali denarne nagrade za vsakega ubitega delfina. Obravnavalo se jih je kot škodljivce, ki z ribištvom tekmujejo za ribolovne vire. Poleg omenjenega ubijanja sta verjetna vzroka za upad populacije tudi pomanjkanje hrane zaradi prekomernega ribolova ter splošna degradacija morskega okolja. Zdaj je ta vrsta na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) opredeljena kot ogrožena.
Vrsta delfinov, ki sicer živi ob slovenski obali in v severnem Jadranu ter jo v društvu Morigenos redno preučujejo, je velika pliskavka (Tursiops truncatus), in je v naših vodah stalno prisotna.
Velika pliskavka FOTO: Tilen Genov/Morigenos
Viri iz 70. let navajajo, da so bile zadnje večje skupine navadnih delfinov na območju Tržaškega zaliva opažene v 40. letih prejšnjega stoletja. »Od takrat pa vse do danes nimamo niti enega samega zanesljivega zapisa te vrste v celotnem Tržaškem zalivu, vse do primerov dokumentiranih v tej raziskavi. Tudi 18-letne sistematične raziskave delfinov društva Morigenos potrjujejo, da je na tem območju stalno prisotna le velika pliskavka. V slovenski strokovno-poljudni literaturi je navadni delfin sicer naveden kot slovenska avtohtona vrsta, kljub temu, da pravzaprav ni niti enega samega dokumentiranega primera opažanja, najdbe ali pojava te vrste na območju Slovenije,« so zapisali v društvu Morigenos.
Prav zaradi redkosti so vsa opažanja te vrste v Jadranu in Sredozemlju danes nekaj posebnega in pomembnega, zato jih je pomembno dokumentirati. V društvu Morigenos poročajo, da so navadnega delfina med leti 2009 in 2012 večkrat dokumentirali na območju Tržaškega zaliva, tako na podlagi neposrednih opažanj na morju, kot tudi na podlagi najdenih poginulih živali, zato so svoje izsledke zbrali v novi pregledni raziskavi. Naravne oznake na hrbtnih plavutih so omogočile foto-identifikacijo (prepoznavanje osebkov po naravnih oznakah, s pomočjo fotografij) nekaterih od teh, s čemer so ugotovili, da so se v tem obdobju tukaj pojavili vsaj štirje različni osebki.
Prvi potrjeni primer te vrste v Sloveniji in Tržaškem zalivu so dokumentirali leta 2009, ko so potapljači pred Izolo s plovila posneli delfina in fotografije posredovali društvu Morigenos. Leto zatem so raziskovalci društva Morigenos v pristanišču Monfalcone (Tržič) dokumentirali samico z mladičem, ki se je tam zadrževala več mesecev. Na podlagi foto-identifikacije so s pomočjo kolegov iz Grčije ugotovili, da so to samico leta 2008 že opazili v Jonskem morju v Grčiji, več kot 1000 km stran.
»Njena pot do Tržaškega zaliva predstavlja doslej najdaljše dokumentirano potovanje pri tej vrsti na svetu, o čemer so v društvu Morigenos poročali pred nekaj leti. Njen mladič je v začetku leta 2011 žal izginil, kar glede na njegovo starost najverjetneje pomeni, da je poginil. Njegovo mamo so na območju Tržaškega zaliva videvali še nekaj mesecev, nakar je tudi ona izginila. Istega leta so pred Izolo našli zelo razpadlo truplo delfinjega mladiča. Zaradi razpadlosti ni bilo možno ugotoviti za katero vrsto gre, vendar so raziskovalci na podlagi natančnega, skoraj forenzičnega pregleda očiščenih lobanjskih kosti ugotovili, da gre za navadnega delfina. Navadni delfini se namreč od vseh drugih vrst delfinov razlikujejo prav po zgradbi lobanje, saj imajo nebnico (kost ustnega neba) posebej oblikovano v dva žleba. Čeprav je nemogoče ugotoviti ali gre za istega mladiča, ki je bil pred tem opažen z mamo v pristanišču, je zelo velika verjetnost, da gre resnično za isto žival. Leta 2012 so pred Piranom opazili še enega navadnega delfina, na podlagi naravnih oznak pa potrdili, da gre za novi osebek, ki ga doslej še niso zabeležili,« so pojasnili v društvu, v katerem so še dodali, da je možnosti, da se bo navadni delfin v večjem številu vrnil v Jadran, malo.
