Koalicija pred izzivom desetletja začrtala prvih devet prioritet

Koalicijski partnerji danes dopoldan zaveze še niso dobili, poslanka in podpredsednica SD Meira Hot pa je v izjavi za medije dejala, da bo glede na sredin okvirni dogovor ta zajemala temeljna področja, ki izhajajo iz analize zdravstvenega sistema. Slednjo je zbranim na koalicijskem vrhu v sredo predstavil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, po besedah premierja Roberta Goloba pa je pokazala, da so razmere slabše, kot si kdorkoli v državi misli.

Zaveza naj bi sicer vsebovala devet nujnih projektov oz. prioritet z zastavljeno časovnico, kdaj naj bi te pripravili in tudi implementirali. O ukrepih se bodo pogovarjali sočasno, njihova uveljavitev pa bo nastopila v različnih časovnih obdobjih, je danes dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. "Presečni datum" za uveljavitev večine ukrepov je po besedah Hotove 1. januar 2024.

Devet prioritet reforme, ki jih napoveduje vladni trojček

Prvi korak naj bi bil digitalizacija, da je ta prednostna, je danes potrdila tudi poslanka Hot. V nadaljevanju naj bi sledila še strukturno prenova zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je po Golobovih besedah središčna točka problema. V tem letu naj bi se lotili še spremembe plačnega sistema, sprememb na področju družinske in urgentne medicine, prenove nadzora in vodenja javnih sistemov in ureditve področja absentizma. Leta 2025 pa naj bi sledile še spremembe na področju koncesij in kadrov ter financiranja zdravstvenega sistema, vključno z reorganizacijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ukinitev slednjega je zapisana tudi v koalicijski pogodbi, prioritetno so jo izpostavljali v Levici, ki je v preteklosti prav na točki ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odtegnila podporo vladi Marjana Šarca. Premier Golob sicer napoveduje združitev dopolnilnega zavarovanja z osnovnim v novo, univerzalno zavarovanje. Tašner Vatovec je ob tem danes poudaril, da ni bistveno, kako ta korak imenujejo, "ključno je, da se odpravi tisto, kar povzroča anomalije v zdravstvu".

Tako v SD kot Levici so sicer danes znova poudarili odločenost koalicijskih partnerjev k ukrepanju. "Vemo, da gre za preplet številnih interesov, in koalicija je zavezana, da s tem preseka," poudarja Tašner Vatovec. V SD pa pozdravljajo tudi napoved ustanovitve posebne delovne skupine v DZ, ki se bo sestajala na 14 dni in spremljala implementacijo reforme, ki jo bo pripravljala vlada.

Koalicija se bo na Brdu pri Kranju znova sestala čez 14 dni, ko bodo pretresali še ostale reforme, ki jih želi Golobova vlada začrtati v letu 2023. Nato bo sledil tudi aneks h koalicijski pogodbi, ki ga bodo koalicijski partnerji po načrtih podpisali v roku šestih tednov. Pripravljen aneks bo namreč najprej šel še čez sito organov vseh treh koalicijskih strank.

"Zagotovili bomo delujoč javni zdravstveni sistem"

Koalicijske stranke so že pred volitvami obljubile, da bodo zagotovile delujoč javni zdravstveni sistem.

"Dejstvo je, da iz leta v leto tako država kot državljani dajemo več denarja v slovensko zdravstvo. Z denarjem upravljajo zdravstvene zavarovalnice, z večino sredstev, 4,5 milijarde evrov pa ZZZS. Ob vsem denarju, ki gre v naše zdravstvo, je zdravstveni sistem na kolenih. Reforma zdravstvenega sistema bo zato celovita in ne bo prezrla nobenega od deležnikov, ki imajo danes odločilno ali pomembno vlogo v sistemu, vključno z ZZZS," so koalicijske stranke danes zapisale v izjavi za javnost.

Kot smo že poročali, je generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar v odzivu na napovedano zdravstveno reformo dejala, da je ZZZS najbolj nadzirana institucija v Sloveniji, ki je od Računskega sodišča znova dobila pozitivno mnenje. Mlakarjeva reformam sicer ne nasprotuje in zagovarja estonski model, s katerim bi ZZZS dobil dodatna pooblastila. 

V koaliciji menijo, da je "pomenljivo", da se zadnje dni s kritiko napovedane reforme oglašajo "predvsem tisti, ki imajo ali pa so imeli v preteklosti v rokah vse vzvode za spremembe". Napovedujejo, da bodo spremembe udejanili v najkrajšem času in v dialogu s stroko, deležniki in civilno družbo.

Opozicija s svojimi priporočili

V največji opozicijski stranki SDS pričakujejo, da bo časovnica reševanja razmer v zdravstvu narejena z jasnimi in realnimi datumi, predvsem pa da bodo ti datum pri uresničevanju tudi upoštevani. "Tudi predsednik vlade Robert Golob je včeraj govoril o širokem konsenzu, pri tem pa žal (ponovno) ni omenjal opozicije." Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bodo na izredni seji DZ prihodnjo sredo poslanci obravnavali njihova priporočila. 

Vlado so pozvali, da nemudoma predlaga spremembo Zakona o javnem naročanju, s katero bi se ponovno uvedel sistem referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala, s čimer bi cene postale primerljive s cenami v drugih državah EU, pridobljena sredstva pa bi usmerili v odpravo plačnih nesorazmerij v zdravstvu in odpravi čakalnih vrst. 

V SDS vlado pozivajo tudi, naj predlaga nov plačni sistem v zdravstvu in predlog za odpravo nesorazmerij v vseh ostalih delih javnega sektorja ter "prične pogajanja za nov plačni sistem s tistimi deli storitvenega dela javnega sektorja, ki predstavljajo zaokroženo celoto in ki si želijo bodisi poseben plačni sistem, bodisi poseben steber znotraj dosedanjega okvirja". Prav tako se v SDS zavzemajo za pripravo zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu.